Poganja ta planet. Verbalna ali ne. Služi kot napad ali pa samoobramba. Nje izvedba je možna v bistri direkrni ali zahrbtni podli izvedbi – oboje do neomejene skrajnosti. Primerno vsajenemu intelektu, moralnim normam in danim okoliščinam trenutka sprožanja ali odziva. Provokacija sproža pospešene akcije in reakcije in vzročno tudi pospešeno spoznavanje oseb in dogodkov. Nje pravila in stopnjo dometa si vsak sam določa. A v vsakem primeru sprošča občutja zabave in pozitivnega izziva za tiste pogumnega, čistega srca na eni strani in občutke ogroženosti škodoželjnim, lažnjivim tudi lastni senci na drugi. Ker, tudi povsem enostavnemu vprašanju prvi omenjeni postrežejo takojšen odgovor tudi večkrat na isto vprašanje, medtem ko drugi,ogroženi po svoji oceni, tavajo od enega do drugega odgovora do končnega samozapleta. Ja, provokacija je koristna. Ni pa.. obvezno, da je takšen tudi odziv nanjo za sprovociranega.
Kot vse na tem planetu, se tudi provokacija začne s drobno piko. Ki praviloma pridobiva na velikosti premo sorazmerno hlastanju po svežem zraku na nasprotni strani.

“Daj nehaj bulit pa izdahni že enkrat, kako ti je všeč moja nova frizura”, me je žensko strpno pospešila Ivona. “Zakaj pa si se na črno prepleskala?” sem že čvrsto odločen provocirati prijavil. Dragica si je le navidez sramežljivo privihovala kotiček ustnice v nasmeh. “Pa kje ti vidiš črno? Daj zbudi se – to je rdeča. Ma kaj me zajebavaš?” “Kje pa si upam zajebavat ženske novo frizuro. Itak ti bodo rotilizniki, ki bi radi kaj od tebe hiteli hvaliti new look. Veš, se ti vidi blond narastek.” Dragici je zdaj že vidno na smeh vleklo, kar Ivoni ni ušlo. “Ma si veš. Saj veš, da nisem bila nikoli blond”, je odvrnila zdaj že nasmejana, kar je res pasalo njeni novi frizuri.

“Marko, daj povej Ivoni zakaj si prvi v SLO v telefoniji” je kot strela iz jasnega sprožila Dragica in obenem prasnila v smeh. Ivona je začutila, da se ji lahko utemeljeno pridruži v smehu še preden sem sploh povedal. “Smej se ja, pi*ka. Ti si kriva za ta moj primat.” “No Marči, daj povej no” me je načela še Ivona. Podlegel sem provokaciji. “Ma brez veze. Zadnjič bicikliram, ko me pokliče ta pi*ka (Dragica). In tako veselo kolesarim z eno roko na balanci in drugo, ki je naslanjala gsm na uho. Naenkrat policijska sirena, ob pločniku se ob meni in moji hitrosti, izza hrbta kot to policaji ponavadi, pojavi policijski avto iz katerega mi policaj reče :”Ustavite”.

Seveda sem roko in gsm spustil par svetlobnih let prepozno. Pa mi reče eden od treh : “Veste zakaj smo vas ustavili?” Moj, njim namenjen pogled, je prekašal vse scene Butec&butec. Ampak, ker isti istega (pre)pozna nobeden od teh ni podlegel mojemu igralskemu talentu. “Ma,prehitro nisem vozil, pasa tudi nimam…res,ne bi vedel” sem si nadel videz 2. dela omenjenega filma. “Telefoniral ste” je preizkusil policijski trdi nastop drugi policaj. In to na meni. “Pravzaprav nisem. Le uho sem si pokril, ker piha, pa imam vneto”. “Pokril,a” je skozi zobe zamomljal in sedel v avto.

Očigledno je na levo vstal. “Počakajte, da spišemo nalog” je takoj vskočil še tretji. Po bojnem posvetovanju so po 21 minutah brskanja po zakoniku v nalog zapisali, da sem telefoniral med vožnjo. Uf, še dobro, da nisem fasal za vožnjo brez rok na krmilu.” Dragica se je še vedno režala, Ivona pa drezala : “In, si se pritožil?” “Pa valjda.” “Za kaj pa?” “Ja zato ker niso poskrbeli za moje zdravje, meni pa niso dovolili. Pa ne vem kje se ta njih odgovor zdaj plete.” Zdaj se je tudi Ivona pridružila Dragici v treniranju čeljustnih mišic. “Poslušajta vidve. Da ne bosta le za lepo videti, gremo en giro do merkatorja pa potem do špara.” “Kaj te je prijelo za šoping?” “Pozabi. Le zanima me, kaj nam bodo odgovorili, ko v sparu vprašamo, če imajo merkatorjevo blagovno znamko in obratno.” Eh, seveda jima ni bilo treba 2x reči. Sta pač punci akcije.
Pa ti, znaš oddati in/ali sprejeti provokacijo na zavidljiv način ?

p.s.
Jasna S čez 2……

Don Marko M