Imam mail naslov. Ki je aktiven. Hja, saj zato tudi obstaja. Nahaja se pa v gumbu zgoraj pod ‘O blogu in avtorju’. Na ta naslov mi pišejo predvsem one, pa tudi kak on se znajde. Toliko o protokolu. Potem ko so se deževni oblaki razblinili in je, začuda, celo posijalo sonce v tem današnjem dopoldnevu, sva si naročila drugo kavo. Lori je izgledala kot prebujajoča se muca, kateri kri po žilah najprej požene velike rjave učke in skoraj istočasno še… pordeči lička.

Nagonsko, refleksno in spontano je moja roka segla po njenih dolgih temnih laseh in jih premaknila za spoznanje – čez desno ramo. “Kaj je narobe” je navrgla in se premerila od desne proti levi in odzgoraj navzdol. “Ma, nič. Samo delfinčku v dekolteju zmankuje zraka,” sem, kot ekološko osveščen, mirno vrnil besedo.

Ne sanja se mi vsebina njenega navihanega nasmeha ob tem. ” Ma jaz sem malo štuf.” “Česa?” “Tam v škatli me čaka en kup mailov, pa se mi ne da sploh nič odgovarjati. Pa kako izgledaš, pa ali športaš, pa kakšen avto imaš, pa kakšno glasbo poslušaš…In v glavnem takšna vprašanja, kjer moj IQ, ki je že itak samo Q, čisto odpove, mi pišejo. Ženske. Vsaj tako pravijo zase. Aja, pa tudi dva tipa.”

Zdaj že dokončno prebujena, s tistima jamicama v ličkih v polnem izrazu, mi je rekla : “In kaj bi ti?” “Pa zakaj mi ne napišejo, kaj boš spil da ti prinesem, kaj boš za zajtrk, te peljem na sprehod in takšne. Ma jaz bom to kar skrajšal postopek. Ne da se mi vsak mail posebej. Bom kar svojo osebno izkaznico na blog postavil s vsemi odgovori pa bo.” “Pa daj” je prasnila v smeh.

Moja osebna izkaznica ? Seveda je nimam. Vsaj tiste prave ne. Pravzaprav jo imam. Še tisto iz Yuge. Pa mi niti na misel ne pride, da bi jo kam vrgel, čeprav je organi nočejo več upoštevati. Tistega 91′, ko sem jo naredil so rekli, tako tudi na njej piše, da velja 10 let. Tako da je datumsko potekla, ne pa tudi vsebinsko. A tukaj so odgovori na najpogostejša vprašanja v mailih, ki so obenem MOI – Moja Osebna Izkaznica :

Najprej – govorim bolj malo, a vseeno preveč povem. Ob tem pa je barva mojega glasu približana srečanju vsaj treh mačk v februarju. Moji lasišče je svetlo in gladko. Tako gladko, da morajo muhe, v splošni gneči, zdaj že zahtevati posebna dovoljenja za pristanek. Moje oči so temne. Zaenkrat. Jutri bom zamenjal barvne leče, a po enem tednu bodo spet temne. V višino merim ravno toliko, da se lahko pojavim ravno tam, kjer me res nočejo videti. Moji kilogrami ? No ja, zagotavljam, da tehtnica narobe kaže, ker se že nekaj časa ne premakne iz stotke. Zbiram prispevke za takšno, ki bo pokazala kot bom jaz želel. Torej stodvajset.

Premožen sem ravno toliko kot Bill Gates. Preden je odprl prvo okno. Imam tudi dve vili ob morju in še pet stanovanj, tri v tujini, ki na maketah res izvrstno izgledajo. Moj avto je parkiran. In bo dokler ne najdem ključa garaže. Za katero je načrt že izdelan. Ključ od avta pa imam. Ob tem pa imam še pet plastičnih kartic : Pikapolonica brez pik, Zvestoba do roba, Na čevelj, OMV – ob mali vrtini in NSK – Novi stadion v Kopru. Vse zlate.

Moji hobiji :
Izpolnila se mi je ena od življenskih želja, da s kolesom prehitim avtomobile pri polni hitrosti. Hvala našemu županu za pomoč v obliki cestnih gradbenih del v mestu. Obožujem polena – tista katera dobivam brezplačno pod noge. Zaloga je zagotovljena. Pa opazujem tudi rad. A le tisto, kar je za opaziti.

Skoraj konec.

Aja, kako izvajam tiste intimne zadeve? To je bilo najpogostejše vprašanje ali namigovanja v mailih, katere so mi pošiljale. Odgovor enostaven – jih ne izvajam. Točno tako. Prvič – ker mi je nerodno svoje orodje spraviti v njeno skladišče, drugič – ker tudi če bi ga spravil noter itak ne bi vedel kaj naj potem z njim in tretjič – ne bi vedel kako potem ven. Baje zraka tam primankuje. Tako da se moram še dosti naučiti. Dosti pametnega, da bom lahko kakšno nepametno prijavil.
Kaj že pomeni ‘kontradiktornost’ ?

Don Marko M