Moram ti povedati….moj dež si…

….da vsaka dežna kaplja, ki se mi spusti po obrazu, nosi v sebi vonj in okus po tebi. Tudi zato je dež nekaj najlepšega. Ker toliko tebe teče po meni. In v meni. Toliko življenja. In vsaka kapljica posebej mi vriva misel, kaj vse bi ti rad še bil. Dež ve, da bi ti rad bil še toliko vsega. Milo, ki se sprehaja po tebi in se potem kot pena vtre v vsako porico tvoje kože. Brisača, ki se tako zelo privije nate, da bi še dolgo čutila toploto tega objema. Postelja, da bi te sprejel v varno zavetje in vpil vase. In pokrivalo, da bi se tako s občutkom dotaknil vsake tvoje obline. Blazina, ki bi tiste tvoje… včasih nemirne sanje popeljala v mirno luko.

Dež ve, da bi ti rad bil še toliko vsega. Tvoja skrivnost, katero skrbno hraniš v globini svojega srca, daleč od tujih oči in ušes. Tvoja prva misel jutranje meglice in zadnja v zvezdni noči. Šminka tvojih ustnic, da bi se vpil vanje in utapljal v njih omamnosti neskončno dolgo. Deodorant, katerega razpršiš po sebi in katerega vonj te znova in znova osvežujoče omami. Zrak, katerega dihaš, da ti zapolnem pljuča v pospešeno dihanje. Sonce, ki te boža s svojimi žarki do (po)polnega ugodja. Sapica vetra, da ti pobožam toplino duše.

Dež ve, da bi ti rad bi še toliko vsega. Budilka, da bi ti s svojim glasom vlil moči za novi dan. Skodelica prve jutranje kave, katere vonj se ti vpija v nosnici in katere omamnost in toplota ti počasi polzita po grlu in v še zamegljenem pogledu prebudi tisto iskro do polnega sijaja. Glavnik, katerega prsti se ti odločno, vztrajno a čutno sprehajajo med tvoje lase vse dokler se mravljinci prebudijo. Coctail, da okusiš vso pestrost mavrice moje notranje energije, ki se kot žareča lava pretaka po meni že ob misli nate.

Obleka, ki te vlita objema a pusti dihati, obenem pa ščiti tvojo mehko kožo pred odvečnimi dotiki. Tvoj medo, v dlakah katerega se ti med božanjem zapletajo lepi dolgi prsti in navijajo, navijajo….Tatoo na tvoji koži, ki nikoli ne zbledi niti izgine. In še in spet tisti, ki te znova in znova popelje do vriska ugodja nepozabnih strasti trenutkov.
Dež ve, da bi ti rad bil še toliko vsega. Ja, dež je nekaj najlepšega odkar nosi tvoje ime. Naj pada…..

Don Marko M

4 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Moram ti povedati….moj dež si…

  1. Kar prav, da nisi daljše napisal ker bi se čist stopila.Pa sem se spomnila, da mi mila zmankuje in budilka ni več prava.Markec, naredi kaj. 😉

  2. ivonca

    vidim, da si še v enem kosu…..ne bom več pisal takšnih in bil potem “kriv” za pospeševanja….mila pa (še) ne znam narediti…peno pač…če pa ti budilka ni več prava, pa lahko naročiš bujenje…če ne bo prezgodnje

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *