V mestecu Vsakadolpade je bil Komarčev Franc pravcati primer žrebca. Dobesedno so ga obletavale iz vseh strani. Misli si,da je bil extra lepotec – je pa imel na sebi tisto nekaj, kar ženski rado zleze pod kožo. Globoko pod kožo. “Joj Franc, kako me ti noro privlačiš. Tak si lepi” je že na koncu vzhičenosti skoraj vriskala in letela za njim Grozika. “Res sem lepi. Tak lepi” je ponosno zabrundal Franc in že stotič v popolni ignoranci zaobšel Groziko, da je ta posledično potem spravila proizvajalca prosaca na kant. “Tak je lepi, tako oh ta Franc” si nista dali miru Rada in Dam med obvezno popoldansko čajanko izbranih mestnih frač v lokalu Polna Špranjica, kjer so čaju dodajale.. sladkor Trač neverlimited edition.

“Ženske, dosti je zajebancije. Predolgo že sam naokoli leta in pika ta naš Franc. Eno mu dajmo nastavit, da mu bo zmešala tisti buči in bo mir v našem mestecu” je rekla Rada in Dam je prva prikimala. Bili sta pač neločljivi. Nakar so med spogledovanjem prikimale tudi ostale. In primerni predlogi za Franca ki so sledili, so spet in znova potrdili, da žensko prijateljstvo lahko zminira že ena sama zažigalna vrvica – tokrat Franca. E ja, Franc je res bil pravi žrebec.

In medtem, ko je vsaka trdno zagovarjala svoje stališče, da je ravno ona edina prava zanj in je bilo že vse na robu apokalipse, je od nekod priletel on. Franca držo, korak in karizmo se ni dalo zgrešiti niti v polni temi. Takrat še posebej. Vse so uprle vanj pogled in omedlevica je prihajala in odhajala. Bibavica ima svoj čar. Franc se je skulirano sprehodil, kot bi lokal bil prazen in naročil glažek rdečega pred kelnerco Pademtakoj, katero je oblil vročinski val. Obliznil si je prste , pogladil z njimi od hitrosti razmrščene obrvi in globoko rekel :”Tak sn lepi.” “Ja, Franc, tak si lepi” mu je v fazi topljenja, ob spuščanju glažka rdečega, dodala Pademtakoj.

Zvrnil je glažek in hip zatem, kot ponosno prišel, tako tudi odšel. Mestne frače pa, globoko prizadete ker je njih načrt meril po uspešnosti kot prva vožnja Titanika, so stisnile glave in padla je končna odločitev. Ta pravo za Franca naj napove mestna jasnovidka Šarla Tanka. Ki je jasnovidno napovedovala tako uspešno, da je za vse svoje frajerje, ki so odšli od nje na nepovraten sprehod izvedela šele, ko ji je to kasneje napovedala kolegica jasnovidka Čista Blefka. “Vidim, da je edina prava za Franca naša nuna Nikoliprvič” je končno, potem ko je bilo nihalo več kot na dopustu, končno potešila njih radovednost Šarla Tanka.

Tako opogumljene so se odpravile do lokala Samo Keš, ki je bil najbolj rentabilen v mestecu. Franc pa je medtem letal in letal naokoli in svoje želo zapikal natanko tja, kjer si je to želel. “Ne morem. Tistemu, kateri me vsak dan spravi na kolena, sem obljubila zvestobo” jim je rekla Nikoliprvič, potem ko so ji razložile vse okoliščine. “Pa ne nam zdaj tako. Naše edino upanje si. Pusti zdaj obljubo. Ženska si. Me bi dale vse iz in od sebe, da bi lahko bile na kolenih pred Francem. Tebi pa je to usojeno. Nobene razlike ne bo, če boš pred obema na kolenih. Pa je Franc bolj oprijemljiv. In mir boš vnesla v naše mestece, ko bomo vedele, da Franc ne leta več naokoli. Še najbolj bodo mirni naši moški” so ji hitele razlagati, čeprav jih je zavist najedala.

Ampak jasnovidna napoved Šarla Tanke se mora uresničiti. “Po časovnem razmisleku, primerljivem pristanku človeka na Luni, se je Nikoliprvič vdala. “Pa bom. Da potešim to željo po miru” jim je končno rekla. Po nekaj dnevih je Franc, da bi zajel malo sape, pristal pred lokalom Samo Keš. Noter ni zahajal nikoli. In ko si je tako urejal svojo zunanjost, je iz lokala priletela Nikoliprvič. Vidno mehka mu je v počasnem, a polnem žara načinu, rekla : “Franc, ne bom ovinkarila. Hrepenim po tebi. Tvoja sem in tvoja bom. In želim, da bi tudi ti bil moj. Le moj.” Franc jo je premeril od zgoraj navzdol in obratno, pa še po sredini. “Pa bom. Samo še eno grem pičit, pa pridem” ji je prepričljivo navrgel, si prsta sprehodil po obrveh in v naslednjem trenutku že odletel. Vzdihljaji Nikoliprvič so ostali tam.

Franc je bil vedno bližje dogovorjenemu kraju zmenka. In ko jo je zagledal se je s polno odločnostjo spustil nanjo, da si jo privošči v vsej nasladi. Brez pomisleka jo je v naslednjem trenutku pičil in užival brezmejnost tega občutka. Takrat pa se je naenkrat stemnilo. To je še vse,česar se je Franc spomnil. “Opa, ta pa je bil lepi” je Žiža rekla navdušena Tinki. “Ta pa je res bil lepi” ji je odvrnila Tinka, ko je Franca Komarca gledala v njeni dlani. “To poletje pa radi pikajo. Bova imeli kar nekaj dela” je še dodala.
In nauk te moje basni je ?

Don Marko M