Za trenutek sem pomislil – ‘pa saj je še upanje za to našo podalpsko mularijo’. Ta pomislek mi je sprožila novica izbora Naj Upornika. In seveda me je takoj firbec, kateri razlog jih je napeljal do uporništva. Če jih jaz zanje (pubertetniško mularijo) vidim vsaj tisoč, potem me pa res zanima katerega so izbrali kot intro svojega pohoda. In kaj vidim ?! V resnici le sestavljajo neko istoimensko glasbeno skupino. Pa mi je dol padlo. Ampak ne še takoj. Še je tlelo upanje, da imajo vsaj kaj uporniškega v svojem karakterju, da lahko sploh pridejo v izbor. In gledam in berem. Pa še enkrat. Verjetno sem že zaspan. Bom jutri še enkrat prebral. A naslednji dan sem videl isto. Ne duha ne sluha o uporništvu v kandidatih. Ok, do neke meje še razumem. V naši podalpski je, sploh v “strokovnih” krogih lažje prave upornike zatreti, ker.. praktično nimamo sposobnih, ki bi jih znali pametno uporabiti za javno dobro.Tisti redki pa, ki to znajo so pa itak ožigosani za čudake in zlo družbe podalpske. Ker pri nas je bilo zadnje uporniško dejanje dovoljeno davnega 91′. In berem naprej. A kaj več od njim namenjenih klišejevskih vprašanj ‘kako muzko poslušaš,kaj ješ,kako se oblačiš’ tudi nisem zasledil. Bemti, a so ustvarjalci tega projekta kdaj slišali za Sex pistolse ?! Ali vsaj Zablujeno generacijo?! Ne moreš biti upornik, če to nisi v duši in glavi. Niti v glasbeni skupini. Smisel uporništva je pač nestrinjenje z nečim in temu posledično izvajanje dejanj. Utemeljenih seveda.

Se mi močno zdi, kolikor poznam slovensko glasbeno sceno, da bodo mladci iz skupine Uporniki na odru prepevali ‘padla si mi zvezda v dlan,ljubim te noč in dan’ namesto ‘prišel je dan, da te na čevelj dam,Bushman’ ali pa ‘pustite našim idejam stvarnost,redne službe dajte za realnost’. Vsako uporništvo širših dimenzij ima tudi svojega liderja. Kdo pa je lider pri Upornikih? Priznam, ni mi še uspelo razvolzlati njih poslanstva. Razen komercialnega namena.

Pa ne morem mimo vprašanja, če se res ni dalo izbrati pravih malih upornikov. Takšnih, ki policaju, potem ko jih ustavi za prazen nič, mirne duše stresejo v obraz “rabiš robček za svečko pod nosom” ali v mkdonaldsu osebju stresejo “nesi to plastiko nazaj in mi prinesi pravi hamburger od bosanca čez cesto”. Ali pa “ne bom član stranke,ki nastavlja danke” ali pa “hočemo predsednika,ki zna leteti sam, letalo pa naj da nam”. Ne,ne,ni mularija premlada za takšno obliko uporništva, le ustvarjalci projekta uporništvo vidijo na svoj način. Kar niti ni narobe. Mogoče je malo manj prav, da ga bodo tako neuporniško videli in gledali tudi funny Upornikov. In Barbika bo spet pridobila na priljubljenosti.

Seveda sem si dovolil zakomplicirati še bolj enostavno. Glede na glasbeni stil Upornikov naenkrat postane kar 80% podalpskih glasbenih izvajalcev – upornikov. In to s frajtonarco v roki. Kateri manjka ton. Še bolj osupljivo pa je spoznanje, da današnja mularija hudo potrebuje pravega uporniškega idola. Več kot očigledno je, da jim sedanji liderji niso postregli z ničemer, kar bi pritegnilo njih pozornost. Saj se lahko tudi strinjam z njimi. Dejstvo, da so nas naši liderji namesto Beogradu raje prodali Bruslju pač ne more biti neko dejanje opevanja vredno, sploh pa nima nobene povezave z uporništvom. In prav neprijetno mi je reči na glas ‘kakršni liderji,takšen narod’.

In tako ostaja, zaenkrat, še vedno prvi in edini slovenski pravi upornik – Ivan Kramberger.
Kaj praviš, da sem preresno vzel ta otročji projekt? Mogoče. Lahko pa razumeš tudi enostavno, da sem si dovolil pogledati in ugibati nekaj let naprej, ko bodo ti sedanji uporniki krojili usodo tega naroda. Ni rocka brez rolla.

Don Marko M