My name is Popovič. Boris Popovič. In s tem sem predstavil celoten profil mojega župana. Karakteren del. Sploh ne vem, zakaj se njega PR uslužbenke trudijo drugače. Ni dvoma, da ti za opis profila svojega župana/županje potrebuješ bistveno več prostora. Sicer bi se spodobilo, da bi zdaj v nadaljevanju predstavil tudi vizualni del, a je  moj monitor premajhen, da bi prikazal že samo njega edino oprijemljivo mesto. Frajer ima pač nos. Za župana. Saj ne, da ga tvoj/a nima, ampak verjemi, da mu/ji tako ne potegne. V nos. Ker tvoj/a nima toliko praha na zalogi. In moj župan ga ima toliko, da ga je za vse oči dovolj. Saj veš, dober konj ga pač mora znati vzdigniti. Z vsem.. spoštovanjem do tvojega župana/županje.

Moj župan je zagriženo eko naravnan. Četudi v kandidaturi ni javno oznanjal skrite misli “naredite mi to mesto zeleno” je kmalu potem postalo vse zeleno.  (Zim)zeleni so obnemeli. Zdaj nimajo več ne razloga ne prostora za svoje akcije. Najprej je moj župan odločil, da se podre policijska postaja katero je nadomestila – trava. Ki je zdaj vsem dostopna na uporabo, za razliko od tiste prej, ki so jo v tisti stavbi skrbno hranili v določenem atriju. In je bila na razpolago le redkim. Dosti dima je bilo, ja. Ko so rušili stavbo. Potem, enkrat v približno času, je mojega župana na poti v službo malo zaneslo v ovinku. Ker je zagotovo najboljši pilot med župani v naši podalpski,  česar za obratno ne morem trditi, je svoje vozilo spretno izvlekel. A ob tem manevru že zapeljal mimo križišča. Desno ni šlo več. Levo niti. Nazaj gre nerad, čeprav to odlično obvlada.

In tako je zapeljal do – Floride. Pač majhen ovinek do službe. In še dobro, da je bil. Tam so mu ob prvi jutranji kavi podarili tudi – palmo. Profiji. Naši kelnerji ti ob 8h zjutraj niti pogleda ne podarijo. Navdušen nad takšno pogostitvijo je povabil daritelja na kavo v Koper. Moj župan je produktiven tip. Sposoben iz ene/ga narediti sto,tisoč ali več. Gor ali dol. In nemalo presenečen je bil daritelj palme ob obisku Kopra. Palme levo, palme desno, palme spredaj, palme zadaj, pa še vmes. Samo še v morje na dno jih je teba postaviti. Kdo sploh še rabi Florido ?! Ker najdem smisel tudi v nesmislu in ker TOK ni storil ničesar za širšo promocijo teh palm, sem mojemu županu predlagal, da bi organiziral svetovno prvenstvo v hitrostnem plezanju nanje. Še razmišlja, ampak naj se ve kdo je avtor te ideje.

Moj župan se požvižga na sodobno tehnologijo. Nima niti svojega gsm-a. In rade volje sem mu posodil svojega, da je lahko vprašal Bajago, če se res piše Bajagič. Bile so pač neke dileme med Momčilo in Bajagič. Ob pijači sva potem ugotovila, da ima tudi inštruktorje. Bajaga. In spite pijače nisem plačal. Ker je župan ne plača. Sploh v republiki Palma de Popo. Moj župan je totalna medijska osebnost. Še posebej me navdušujejo njegovi govorniški nastopi. Čeprav, dosti bolj so mi bili všeč njega nagovori v začetkih županovanja, kot tej sedaj. Takrat je še imel čas govore sam pisati in predstaviti. Postali so njegov zaščitni znak prepoznavnosti. Tudi če ga nisem videl, slišal pač, sem bil že po prvi vejici prepričan, da je on. Tista prva vejica je zaenkrat še vedno zadnja.

Pri fotografijah pa je zelo občutljiv. Pri montažah sploh. Foto. Ker so ga lokalno-regijski časopisi vedno slikali iz nepravega kota so mojega župana prisilili, da je izdal direktivo tiskanja novega časopisa – MOK ( mojstrovine odpetega kolumnista). Prisilili so ga, ja. In tako zdaj lahko gledam mojega župana na skoraj vsaki strani in to točno iz takšnega kota, kot si je vedno želel. In to v barvah ! Zame, ki iz besedila ne zmorem razbrati vremenske napovedi, so barvne fotke kar cool. Sploh pa že nekaj mesecev čakam, da v MOK-u moje oči ugledajo mojo, tri ulice proč, sosedo Ivonco. Tak v barvah. Mi vztrajno trdi, da se je že slikala in da ima obljubljeno objavo.  Pa se mi zdi, da jo je malo nategnil. In kaj,saj je moški. Moj župan je tudi arhitekt. Za nizke. Gradnje. Ta njega talent do sedaj javnosti sicer ni bil na očeh, mogoče v ušesih, a sedaj se je odločil to spremeniti. Turbo krožišče – turbo fontana.

Prva od treh spomeniških projektov. Gre za res multi funkcionalen objekt, ki je prvenstveno namenjen romantikom, kar se da razbrati že iz imena fontane – “Vedno mokra”. V dnevih brez vetra, se bodo tako lahko parčki v avtomobilih vozili v krogu okoli nje kolikor krat jim bo ljubo. Do onemoglosti. Ali praznega rezervoarja. Ko pa bo zapihalo, pa se bo krožna vožnja lahko spremenila v zastonj avtopralnico. Ta moj župan pa res na vse misli. Sploh ga ne razumem, zakaj ima toliko svetovalcev.

se nadaljuje….

Don Marko M