Balade, sentiši, sempatjametalni komadi….označi jih kot ti je ljubše. Po nekem nepisanem pravilu ti bolj čvrsti ritmi vlijejo več energije, sentiši pa naj bi umirjali. Možno. Praviloma nas zadane tista pesem v kateri hote ali ne spraskamo del sebe. Za kar je v največji meri krivo besedilo. In interpretacija le tega skozi glas in glasbo avtorja in/ali izvajalca. Ali obojega v enem. Pri sentiših gre za občutljivost, čutnost, nežnost a tudi odločnost obenem. Tistega ki daje in tistega, ki posluša. Sentiši so praviloma ustvarjeni na podlagi osebnih izkušenj ali hrepenečih želja po le teh. Ne preseneča, da si večina zaljubljencev tako ali prav zato izbere “svoj komad”, ki nosi v sebi sporočilo katero je nedvoumno namenjeno.. njej, njemu ali obema skupaj. Včasih je lažje povedati skozi glasbo. A le če si pozoren poslušalec. Za razliko od rocka, katerega si lahko privoščiš kjer in kadar koli, sentiši zahtevajo drugačno podlago. Intimnost trenutka. Ko je ozračje naelektreno tako, da bi se še nekaj časa lahko brezskrbno osvetljevala vsa gospodinjstva naše podalpske. Prostor in čas nista tako pomembna. Nenazadnje, vsak od nas je tisti svoj sentiš prvič slišal na določenem kraju in v določenih okoliščinah. Ki so seveda neponovljive. A ostaja spomin.
Če sem zadnjič predstavil svojih 10 Yu rock, potem tokrat tistih 10 Yu balad, ki so zaenkrat še vedno v meni. In pod kožo še mnogih. Svojo pa seveda lahko pripišeš.

Don Marko M

10. bil je nekoč Martin Krpan…. 9. za dva… 8. zamešaj sivo in zlato… 7. in pusti naj traja…. 6. dobro jutro… 5. tudi ko te ni… 4. ker se vpijaš… 3. pretakanje… 2. naj ti povem… 1. in dodam še to…