Saj niso le športni selektorji nesposobni v naši podalpski, ampak o drugih drugič. Tudi sam spremljam SP v rokometu na Hrvaškem in navijam za Balkanske ekipe. Normalno. Slovenski rokometni selektor pač ni bil sposoben popeljati našo reprezentanco v “njihovo lepo”. Hrvaška reprezentanca pa iz tekme v tekmo stopnjuje ritem pod taktirko selektorja Lina Červarja. Včeraj so dobesedno povozili Špance in le nekaj praktično nepomembnih sodniških napak je Špance rešilo od totalnega ponižanja +20 ali več. In kakšne so bile reakcije Lina Červarja med tekmo ? (Vse)skozi avtoritativne in temperamentne. V time outu, pri +5, je dobesedno napizdil svoje igralce kot največje nesposobneže. In vsi zvezdniki reprezentance so sklonjene glave, kot nebogljeni otroci, mirno poslušali. In potem na igrišču začeli resno mleti Špance. Do ponižanja, kot je izjavil španski kapetan. Pa sem začel vrteti film, kateri slovenski športni reprezentančni selektor je karizmatičen, temperamenten, (pre)drzen, zmagovalna miselnost, borec, skratka pravi vodja. Dolgo tema, potem.. Srečko Katanec in potem spet dolgo tema. Tako, da mi zdaj že ni povsem jasno ali so nesposobni le selektorji ali tudi funkcionarji, ki jih tja postavljajo.

Mislim, kaj sploh hodi tem ljudem po glavi – a se sploh zavedajo, da so izbrani da branijo barve svoje države ? Da branijo ponos celotne nacije !!! Da bi morali biti najboljši med najboljšimi ! Da bi morali dati od sebe zadnjo kapljico pota in zadnji atom v borbi na igrišču ! Mar se res reprezentančni dres brani premo sorazmerno s višino honorarja ? Če tako misliš, pa vprašaj tiste slovence, ki so nekoč branili barve reprezentance Jugoslavije, koliko so bili plačani. Čeprav so bili svetovni prvaki. Poenostavljam – praktično vsa večina naših reprezentatov v kolektivnih športih igra v tujih klubih. Celo v vrhunskih. Kjer so plačani bajno.

Ampak za kaj so plačani ? Za pripadnost, borbenost do zadnjega atoma, zmagovalno miselnost. In začuda, to našim reprezentantom v tistih klubih odlično uspeva. In potem pridejo v našo reprezentanco na priprave in tekmovanja. Totalno drugi ljudje. Razen redkih izjem. Ne moreš verjeti. Naenkrat nimajo več nobene od prej omenjenih klubskih vrednot. In kdo je kriv za takšno njih ležernost ? Selektor seveda. Ni drugega pojasnila. Ker če je v klubu istih igralcev trener sposoben jih zmotivirati, pravilno postaviti in avtoritativno voditi, v reprezentanci pa so potem le bleda senca tega, potem je glavni in edini krivec selektor. In tisti, ki so ga tja postavili. Ker tv to omogoča, sem v nekaj prenosih naših reprezentanc (nogomet,košarka,rokomet) opazoval tudi obnašanja naših selektorjev. Kot bi bili na pogrebu. Šele ko je publika padla v delirij so se malo zganili. In ne morem verjeti, da se naši selektorji prav trudijo biti prijatelji z igralci. Ma kaj so zašli do konca ?! Kakšni prijatelji neki. To je profesionalizem.

In selektor je big boss, kateremu se mora podrediti še sleherna t.i. igralska zvezda. Če tega ni sposoben doseči, potem pač ne more biti selektor. Včasi se mi zazdi, da se naši selektorji obnašajo huje kot babe. Z vsem spoštovanjem do žensk. Ampak res zgleda, kot da reprezentanco sestavljajo neki menedžerji nekih igralcev, katerim hočejo z reprezentančnim nastopom dvigniti ceno in prodati. Le da ne morem trditi, da za to uslugo selektorji prejmejo kakšen dolar v žep. Šport je itak biznis. A za prave profesionalce. In je največja promocija neke države skozi reprezentančne nastope. Kaj res misliš, da Hrvaško po svetu (pre)poznajo zaradi Piranskega zaliva ? Ali Srbijo zaradi Kosova ? Jok brate, odpade. (Pre)poznavni so zaradi svojih športnih reprezentanc.

Tudi zato se jim ne more zgoditi, da bi ime njih države tudi laiki zamenjali. Slovenija – Slovakia. Še ena vrlina je, ki krasi selektorje naših reprezentanc. Taktiziranje. Če mi s temi igramo neodločeno in če tisti drugi premagajo tiste, potem bomo verjetno drugi v skupini, ker tisti tretji bodo verjetno premagali tiste….. Ma halo ! Najboljši ne taktizirajo na račun drugih, pač pa na račun lastnih sposobnosti. In imajo edino taktiko – za koliko golov ali pik jih bomo nabili – z neusmiljenim tempom in borbo do zadnjega sodnikovega žvižga. Za kar je spet kriv selektor. Če tega ni sposoben uveljaviti med igralce, potem je nesposoben. In potem nam naši selektorji v glavnem ,tudi po sramotnih porazih, postrežejo z izgovori, da so bili igralci ali utrujeni, ali poškodovani, ali….. Skratka vse, samo svoje nesposobnosti nočejo priznati. Kot športnik razumem, da so tudi porazi sestavni del športa.

A zelo pomembno je kako do poraza, če že, pride. Ali se reprezentanca res bori in gara do nezavesti, pa je nasprotnik vseeno tisto nianso boljši, ali pa reprezentanca izgleda na igrišču kot turistična skupina, ki si ogleduje znamenitosti stadiona – dvorane. Razlika je v častnem, borbenem porazu ali sramotnem porazu. Vsaka reprezentančna zmaga ali poraz pa je avtomatično poistovetena s celotno nacijo. Res ne razumem, da evropski in svetovni kritiki naše reprezentance v kvalifikacijah ali, če jim uspe, kasneje na turnirjih, cenijo na osnovi posameznih igralcev oz. njih igre v klubih. Ker, normalno, pričakujejo tudi oni, da bodo tej isti fantje in dekleta, za svojo reprezentanco pokazali najmanj toliko kot v klubih, če ne še več. A obenem pozabljajo, da imamo selektorje, katerim primankuje karizma, borben zmagovalni duh, (pre)drznost in voditeljska sposobnost. Srečka Katanca bi morali klonirati za vse naše reprezentance !

Hrvati imajo ponovno možnost se zavihteti na tron svetovnega rokometa. Imajo vse potrebno – super selektorja in briljantno domačo publiko. Pa še (ne)zanimivost. Kljub temu, da je Lino Červar hrvatom omogočil več najvišjih naslovov in jih konstantno drži v evropskem in svetovnem vrhu, ga kar nekaj hrvatov kritizira. Ne razumem jih. Kot ne tistih, ki so isto počeli za našega Srečka Katanca. Pa saj tisti niti sami sebe ne razumejo. Šport se igra s srcem in dušo. Trofeje in denar so potem samoumevna posledica. Obratnosti ni.

Don Marko M