Ha, končno. Po ne vem kolikem času sem se spet od srca nasmejal ob tv reklami. Vratija se Šime, di je bija….Ma kaj te boli k…c di je bija. Cilu noč na ruke ga gulija….. V totalen smeh pa me ni spravila izvirna vsebina reklame, kateri kakovosti, glede na njen končni namen, ne morem oporekati. Ne, smejal sem se, ker sem imel na izbiro jok ali smeh. In to samo zaradi ene drobnarije v omenjeni reklami – podnapisov. Podnaslovljena reklama. Noro. Nekaj totalno novega in prvič videnega na tv-jih v naši podalpski. Čeprav se tv in jaz res bolj malo gledava, pač raje delam otroke, sem si po tej reklami vseeno vzel cel večer časa, pa še naslednji večer a samo z enim namenom – da vidim še kakšno podnaslovljeno reklamo. Ker obožujem slovenske prevode iz tujih jezikov. Sploh na tv. In ostal razočaran. Ali pa vesel, ker je tista ribiška omenjena reklama še vedno prva slovenska reklama s podnapisi. In to s kašnim prevodom. Čista slovenščina brez… vsakega smisla za rimo. Brez duše. Klasika slovenskega prevajanja.

Sploh ne dvomim, da ima tisti ali tista, ki se je spomnil prvega podnapisa omenjene reklame in se tako kot prvi vpisal v zgodovino, neslutene razsežnosti bistrosti. Ali pa le pomanjkanje strpnosti in/ali humorja. Važno da je prvi, ki se je tega spomnil, dobro plačan in da tv to predvajajo. Ker imam v genih zapisano iskanje dlake v jajcu, sem jim dal prosto pot. Jajca so itak vedno, dlako pa sem iskal v tv reklamah. In potem zagledam ene dve upokojenki, slovenki seveda, ki radostno nažigata “anithing ju wont ju godit”. In to je vse  v reklami.

Nisem razumel nič in zato od avtorjev reklame zahtevam, da reklamo opremijo s podnapisi prevoda. Potem so eni klovni plesali po ulici in od besedila reklame sem si zapomnil le “dej kol mi sexy”. Tudi od teh avtorjev zahtevam podnapise prevoda. Hrvaščino pač, kot praktično vsi slovenci, razumem. Tistega jezika dveh omenjenih reklam pač ne. Saj nisem anglež. Čeprav se da tudi to narediti. Ali še bolje – kar naj opremijo s podnapisi prevoda vsa besedila, ki izvirajo iz glasbenega dela reklame. Pač po načelu enakosti za vse.

Totalna izguba časa se mi zdi gledati film po tv, za katerega bi si moral vzeti vsaj dve uri in pol časa, da bi v tem času videl skoraj uro reklam. Ali kakšno zabavno oddajo istega učinka reklam. Komercialnim tv iz tega naziva, reklam namreč, res nimam kaj očitati. Nenazadnje je to njih kruh, obenem pa kompenzacija gledalcem za neplačevanje rtv naročnine tistega programa. Ampak, kdo je dovolil nacionalni tv, da prekinja filme in oddaje z reklamami ?! Saj ima polne žepe rtv naročnine. Ki naj bi se sicer po nekem manjšinskem na(ključ)ju delila tudi med nekatere druge rtv medije.

Pa vseeno. Nacionalna tv enostavno ne bi smela ne med informativnimi ne med drugimi oddajami, kakor ne filmi, le te prekinjati zaradi reklam. In klicaj. Če že, potem naj reklame odvrtijo na koncu ali pred začetkom določene oddaje ali filma.V tujini nacionalne tv praviloma ne prekinjajo oddaj ali filmov z reklamami, če pa katera slučajno že, potem se to zgodi le enkrat vmes. Pri nas pa se, če bi bile reklame merilo, enostavno ne ve več ali gledaš nacionalko ali komercialko. Še dobro,da so logoti. In možnost gledanja tujih tv programov.

Še malo o reklamah. Včasih, se mi zdi, so bile reklame izvirnejše. Imele so jasno sporočilo ciljni publiki. Imele so tisto, kar današnje reklame skoraj nimajo več – prepoznavnost. In posledično učinek za oglaševalca. Mislim seveda na slovenske avtorje reklam. Današnje slovenske reklame so še najbolj podobne odvajalnemu sredstvu. Naj se še tako trudim razumeti večjo poplavo oglasov kot posledico časa, to še ne opravičuje (ne)kreativnosti avtorjev. Pa tudi naročnikov ne, ki so prepričani,da mora biti reklama o njih izdelku všeč njim ne pa potencialnim potrošnikom.

In potem lahko vidimo v slovenskih reklamah  obvezne izpise naslovov, pa telefonskih številk za kar porabijo celo reklamo. In koga to briga ! Pokaži mi, da si poseben. Da si drugačen. In poiskal te bom. Aja, če ne bi videl tiste tv reklame, ki sicer ni slovenska, ne bi vedel, da je naša podalpska odpad pralnih strojev. Ali pa materinske vzgoje, ko ošteva malčka zaradi madeža na majčki, čeprav, ona ima takšno pralno sredstvo, ki odstrani vse madeže. Hm, zakaj ga je pa oštevala prej. Skratka, reklame na naših tv, slovenske predvsem, so resna žalitev inteligence posameznikov. Ali pa le omogočajo smeh do solz.
Razumem, da je oglaševanje potrebno. Razumem, da kdor ne bo oglaševal, še posebej v časih recesije, nima dosti možnosti preboja tudi po recesiji. Kot razumem tudi, da mora reklama (za)pustiti vtis. Vtis drugačnosti in nepozabnosti. Kot so te spodaj v videih, ki so enostavno nepozabne. Ravno zaradi tega.

Don Marko M

recesija pred desetimi leti…. za male in velike…. tvoja in moja mladost…. legenda še živi….