Za nedavno potezo si NK Maribor nedvomno zasluži tudi moj globok poklon. In kolikor mi spomin nese v samostojnosti te naše podalpske, je to prvi primer takšnega ravnanja kakšne uprave nogometnega kluba. In tako so moje simpatije do tega kluba le še poglobljene. Le te pa so se začele že pred cca. desetimi leti, ko sem najprej dokončno in nepreklicno vzljubil mariborčanke in njih vzajemnost, vzporedno še lepoto mesta Maribor in dobre, temperamentne ljudi, nekaj mesecev kasneje pa še NK Maribor. A zakaj kot rojen koprčan ne navijam za “kanarčke” ? Saj sem. Do tiste usodne tekme z Bačko, ko bi klub v primeru zmage, za kar je imel vse možnosti, napredoval v višino jugoslovanske lige. Namesto tega smo bili navijači pristoni prvovrstnemu in nepozabnemu ponižanju celotne… ekipe “kanarčkov”, ki je iz vesolja očitno prodala tekmo in s to potezo v trenutku izgubila vsaj 10.000, do takrat zvestih, navijačev. In od takrat dalje so se začele in še vedno trajajo mahinacije vodstva kluba, katerim ni videti konca.

Ok, da nadaljujem o potezi vijoličastih. Jasno je bilo, da bo treba po nekaj slabših rezultatih nekaj spremeniti. Standard do sedaj v sloveniji je bil, vsaj v nogometu, da so ob slabih rezultatih najprej odstavili trenerja. In vijoličasti so ta standard prekinili. Končno je nekje prevladal razum. Milanič je sicer prevzel nase odgovornost slabih rezultatov in ponudil odstop. Ampak, vodstvo kluba je tokrat seštelo dejstva. Milaničev slog vodenja je vijoličastim prinesel naslov prvaka in nekaj tekem v evropski ligi. Milanič ni spremenil načina vodenja, ampak ga še učvrstil. Sam se je torej spremenil le v boljše. So se pa zato nekateri igralci spremenili na slabše. Kar je bilo vodstvu kluba več kot jasno in zato ni sprejelo odstopa Milaniča.

Kdor je probal vsaj 1x trenirati, tudi vaško ekipo, mu je itak jasno, da ko nekateri igralci tavajo po svoje izven strategije trenerja, s tem le povzročajo škodo celotni ekipi. In jasno je, da so si nekateri igralci vijoličastih dovolili vse prej kot športno življenje in s tem porinili v težave celo ekipo. Fantje so pozabili tisto nosilno v srcu : ‘En klub – ena čast!”
Dejstvo je, da ne Murinho, Ferguson ali Katanec, pa še kdo, ne bi doživeli slovesa, katerega upravičeno uživajo, če jim vodstvo ne bi zaupalo in jim prepustilo proste roke pri vodenju ekipe. A njih uspešnost bi bila verjetno kratkega veka, če bi v ekipi imeli že enega samega igralca, ki ne bi hotel profesionalno izpolnjevati njih navodil v igri ali bi s svojim neprimernim obnašanjem kvaril atmosfero že v garderobi. Kar Zahovič seveda zelo dobro ve. Sploh zdaj, ko je v položaju, da v nekaterih igralcih vidi odsev lastnega zrcala. Nereda pa Zaho seveda v svojih vrstah ne trpi in ne dovoli. Parodija ironije.

In ko že omenjam Zahoviča – kar se mene tiče bi naredil za NK Maribor še več koristi, če ga ne bi bilo zraven na treningih, tekme pa bi gledal v častni loži. Z vsem spoštovanjem do njegove nogometne kariere, ampak ko se znajde na klopi za igralce med tekmo, povzroča le totalno zmedo in živčnost celo nam, ki tekmo spremljamo po tv, kaj šele igralcem in trenerju, ki ga morajo gledati in poslušati celo tekmo. Zato Zaho – ali se preobleci in stopi na teren s prvo ekipo in preznoji dres ali pa, kot sem že rekel, uživaj svojo slavo in si tekme oglej iz častne tribune.

Upam le, da so se tisti igralci, ki so jih dobili po grbi zaradi nešportnega življenja in posledično padajoče forme na igrišču iz tega tudi kaj naučili. Če ne jih pa, v kolikor si dovolijo ponoviti to in ne upoštevati navodila trenerja, še po žepu krepko opaliti. Takšen je profesionalizem v tujini in če hoče NK Maribor še nastopati v evro ligah in biti vsaj slovenski prvak, je to edini način. Če pa še vedno ne bi zaleglo, pa naj tiste igralce brez slabe vesti pošljejo v vaško ligo. Trenerja pa pustiti na miru, da dela svoje delo in vijoličaste spet popelje na tron in v evropo. Česar je Milanič, dokazano, sposoben.

Don Marko M