Kot sem že zapisal, je osamosvojitev Ankarana izjemnega pomena za bodočo podobo Obale. Sploh MOK-a. Tako zelo, da je pridobila že nacionalni interes. In najbolj pomembno je, za vse ki še niso dojeli ob vseh zavajanjih, da o usodi lastne občine odločajo le  ankarančani sami ! In nikakor vsi prebivalci MOK-a. Boj za Ankaran je sprva, laičnemu opazovalcu, bil prikazan zgolj kot še ene običajne lokalne volitve. A to je bilo le zatišje pred tramontano. Vojna za mejo se je začela. Čeprav se je začela že pred leti, a tokrat bo ta zaključena dosti prej, kot tista sosedska, ki bo šla v arbitražo. Na Obali smo ponovno priča prijemom, ki so krasili tudi zadnje županske volitve. Neargumentirana zavajanja, podtikanja, lobiranja, poniževanja, plasirana s strani določenega dela vladarjev MOK-a in njim podrejenih medijskih profesionalnih “novinarjev” in vzročno povezanih. Kar seveda samo priča, da so ankarančani na… pravi poti. In prav je, da jih v tej nameri spremlja tudi pregovorna tretja sreča. Obstaja sicer totalna verjetnost, da bomo vsi prebivalci MOK-a plačali visoko ceno osvoboditve Ankarana, a le zato, ker je bilo že do sedaj grobo kršenih kar nekaj volilno kampanjskih pravil.
Ampak tega smo na Obali že vajeni. Da se člani vodilne stranke, za svoje interese, skrijejo pod ime celotnega MOK-a in prikazujejo “dobro” delo za vse občane.

Medijsko “pošteno” kampanjo osvoboditve Ankarana je,v teh dneh, začel Boris Šuligoj, novinar Dela. V svoji lastni anketni raziskavi je, milo rečeno, zlorabil svojo profesijo. Bralcev namreč ni izrecno obvestil, da o usodi ankaranske občine odločajo le ankarančani in ne vsi volilci MOK-a. Temu primeren je bil tudi rezultat nekaj sto anketiranih, ki so se večinsko odločili Proti drobljenju MOK-a na več manjših občin. Bili so zavedeni, saj Ankaran ne sodi med izražanje volilne volje vseh občanov MOK-a. Sicer pa je bilo iz ankete vseeno moč razbrati, da je vseh 18% ankarančanov, ki so bili v anketi zajeti, izrazilo voljo ZA Ankaran-sko občino. Ker sem mnenja, da je Šuligoj dovolj profesionalen za delo, katerega opravlja, je moj zaključek, da si tega spodrsljaja zavajanja ni dovolil naključno. Ker, saj veš, kaj si mislim o naključjih – jih ni.

V torek, pa sem v poštni nabiralnik prejel bilten MOK-a. S pomenljivim naslovom – Skupaj močnejši. Izdanih je bilo 30.000 izvodov, po 2,5 €, katere bomo seveda morali plačati vsi občani. Kakor tudi stroške plakatiranj, radijskih in ostalih oglaševanj, v katerih župan poziva na glasovanje proti Ankaranu. Jasno je, da bo cena teh volitev šla v vrtoglave cifre, katere bomo plačali prav vsi občani. Čeprav logike seveda ni, saj, kot sem že omenil, v Ankaranu in za Ankaran odločajo le volilci Ankarana.
No, omenjeni bilten, na 56 straneh, prikazuje v sliki in besedi svoj celoten Proti Ankaranu, kar v svojih izjavah podkrepljujejo “znani” obalneži. In zanimivo – v biltenu ni niti enega ankarančana, da pove svoje. Povsem slučajno in sproti, pa je v biltenu župan preveril tudi svojo popularnost pred prihajajočimi županskimi volitvami. Pač sodi v kontekst.

Svojo papero pa je v tej volilni kampanji dodalo tudi podjetje Europlakat iz Ljubljane. Pobudniki občine Ankaran so namreč, na jumbo plakate po Ankaranu, razstavili svoje plakate pred volitvami. Ki pa so bili nalepljeni le en slab dan. Že naslednji dan so jih delavci Europlakat-a odstranili in zamenjali z, vizuelno, zelo podobnimi, le da je na njih pisalo Proti namesto Za. Avtorski plagijat ? Seveda. Pri nas kaznivo? Seveda. V podjetju Europlakat na vsa vprašanja, zakaj so to storili, enostavno nimajo argumentiranega in prepričljivega odgovora. Pa ne, da so se prodali za nekaj novih plakatnih mest ?
Koliko v resnici pomeni Ankaran MOK-u je dokazal v teh dneh kar župan Popolanda sam. Javno je razložil, da se je pripravljen odreči gradnji tretjega luškega pomola, da Ankaran ostane v MOK-u. To je visoka cena. A v ozadju, javnosti še nepredstavljena, stoji še dosti višja.

Tako danes, kot jutri, v času predvolilnega molka in skladno s tradicijo volitev zadnjih let na Obali, je povsem realno pričakovati zajetna kršenja pred in volilne zakonodaje. Nizkih in še dosti nižjih udarcev na račun ankarančanov zavistnežev ne bo manjkalo. Ampak jaz verjamem v ankarančane. Verjamem, da jim je kristalno jasno, da jim bo dosti bolje v svoji občini. Verjamem, da je njih želja, biti sam sebi gospodar na svoji zemlji, dovolj močna. In verjamem, da bodo volitve le formalnost, ki bodo njih željo zmage potrdile. Spet verjamem, da je politika kurba. Kakor verjamem, da se bo ankaranski ZA sprehodil v, kasnejši, zadnji potrditvi politikov v Ljubljani. Večinski, enoglasni, demokratični volji ljudstva Ankarana politiki v Ljubljani pač ne bo nihče mogel oporekati, mar ne ?!

Don Marko M