Je pozdrav tudi če koga kresneš po gobcu ?!

V naši mali podalpski se pozdravljamo na malo morje različnih načinov, predvsem s pozdravi, ki nimajo prav nobenega pomena. Sploh mladina je polna teh brez pomenskih domislic pozdravljanja. Ampak ok, dokler je iz srca naj pač bo. Me je pa že dolgo lomilo v podstrešju, kar me še vedno, zaradi pozdrava Adijo. Kar je obenem, v dopolnitvi, tudi naslov tiste priljubljene pesmice “Adijo pa zdrava ostani, pa vzem’ ga še 1x v roko, na mojga nikar ne pozabi, četudi drug ženin tvoj bo…” Ok, to vmes sem malo po svoje prilagodil, ampak bistva ne spreminja. Adijo in v isti sapi še zdrava ostani sta skladna ravno toliko in tako, kot ogenj in voda. Adijo namreč ni nič drugega, kot… pozdrav pokojnemu. V zgodovini so namreč tako pozdravljali pokojnika ob slovesu in mu z “a’dio” zaželeli srečanje z Bog-om. V novejši slovenski zgodovini pa je bil ta pozdrav zelo popularen in reden v domobranskih vrstah. Kaj je hotel avtor omenjene pesmi povedati z dodatkom “pa zdrava ostani” tako zame ostaja še vedno polna enigma. Razumem pa, da kdor danes živemu nameni ta pozdrav, dejansko nima želje je/ga še kdaj koli videti na tej zemlji.

Pomensko zelo blizu pozdravu Adijo je Zbogom. V obeh primerih je končna domena – nepovratnost, kjer o kakšnem zdravju seveda ni govora.

Ima pa zato vse zdravje v sebi pozdrav Zdravo. Zveni sicer nekoliko okorelo in starodobno, a ohranja plemenit namen. In sploh je primeren za pozdrav znancu, za katerega vemo, da se ga zdravje izogiba. Saj mogoče zaradi tega pozdrava ne bo takoj planilo po njem, ampak vlito je pozitivno upanje in že to nekaterim, za začetno motivacijo samopreprič(ev)anja na tej poti zadostuje.

Pozdravljen pa je seveda nadgradnja Zdravo, kar so stari rimljani izrekali v svoji prvinskosti in je odlično zvenelo kot – Ave.
Malo me je mučila tudi definicija pozdrava Srečno. Še nekaj dni, pa bo ta pozdrav preplavil večino jezikov, kot običajno ob prehodu v Novo leto. Pa tudi iz jezikov bo odplaval v vse smeri in vsakomur v ušesa. Če gre zaupati staro ljudski modrosti – “kdor nima pameti ima srečo”, potem takšnih ni potrebno tako pozdravljati. Ampak, bojim se, da bi v naši podalpski potemtakem ta pozdrav povsem izumrl. Tako, da raje obrnem v pozitivo “Sreča spremlja pogumne”. Sicer bi se tudi o slednjih v naši podalpski dalo debatirati, a kdaj drugič. Nedvomno pa ‘Srečno!’ ostaja temeljni pozdrav človeških krtov – rudarjev. Kdor je rudaril že ve zakaj in (tudi) jaz vem.

Od zgodovinsko zaznamovanih me je še najbolj impresioniral tisti tradicionalni gladiatorski pozdrav pred bojem – Morituri te salutant (Tisti, ki bodo umrli te pozdravljajo). Nekako se mi zdi še najbolj ustrezen pozdravu, katerega bi slovenski narod danes lahko uporabil do svojih politikov.

Pa skočimo v sodobnost. Na Obali je splošen pozdrav Ciao. Sicer zadnje čase opažam, da se je razpasel po celi podalpski, kar še ne pomeni selitve narodov, mogoče prej prenos običajev primorskih študentov na kontinent. Današnji ciao ima na nek način korenine v latinskem ‘sclavus’, katerega so benečani rahlo oplemenitili v “s’ciàvo” in je bil namenjen sužnjem slovanskega izvora. Katere so slovani, še kot otroke, prodajali beneškim trgovcem za nadljno preprodajo po svetu.

Kasneje se je ‘ciao’ prilagodil v ‘Vaš služabnik’, kar pa je na nek način tudi pomen latinskega pozdrava ‘servus‘. Torej sta na nek način ‘ciao’ in ‘servus’ praktično ista pozdrava. In kaj potem sploh pomeni pozdrav ‘serbus’ ? Čisto nič. Razen, da je spačenka servus-a. Je pa prednost pozdrava ciao ta, da je, brez zgodovinskih povezav, prisoten po celem planetu ne glede na družbeni sloj ali kulturne razlike in je pridobil nek odkritosrčen dober namen.

In zdaj še o pozdravih brez vsakega pomena.
Pozdrav ‘pa pa‘ mi je sprva krepko kuštral podstrešje. In mi ga še vedno. Razen, ko ga uporabljajo otroci. V italijanščini ‘papa’ razumemo kot -oče. Pri otrocih je torej glede tega pozdrava vse jasno. Pri odraslih pa ta pozdrav uporabljajo v glavnini – ženske. In potem sem bil prisiljen, skozi leta, proučiti profil takšnih žensk, ki ta pozdrav uporabljajo. Zaključek je – gre za ženske shizofrenega značaja stopnje brez povratka za katere je bil Narcis zelo zdrav človek. Sem pa slišal ta pozdrav, ne na svoj račun, tudi od moških. Ki z moškostjo nimajo nič, razen ženskega dela v sebi, ki pa je praktično enak za že opisane ženske.

Brez vsakega pomena je tudi pozdrav ‘oj‘ oz. ‘ojla‘, kar je neka oblika prevoda ‘hi’ oz. ‘hay’. Ta oblika se je razvila prvenstveno v zahvalo sodobni cyber generaciji, katere besedni zaklad je že itak okrnjen do te stopnje, da bi ga, z njimi vred, že morali vpisati med ogrožene vrste.
Seveda pa ljudje, tudi ljudje, zelo pogosto uporabljamo neverbalno komunikacijo pozdravljanja. Paleta teh oblik pozdravov je bistveno zajetnejša od besed. Še več. Ena sama gesta zmore povedati tudi celo zgodbo v polnem pomenu. To je vedel tudi Hitler, katerega ročno gesto je razumel cel svet. Ali pa titovi pionirji, ko so salutirali s stisnjeno pestjo.

Za ženski pomežik očesa, kot pozdrav, katerih sem bil in sem še deležen, si nisem bil nikoli na jasnem, kaj pomeni, tako, da ostajam v prepričanju, da imajo takšne ženske krče(nje) v krvi. Tudi očesa, pa naj je še tako zapeljivega videza. Kaj si o tem načinu pozdrava misli ženska, pa nimam pojma, ker imam oči odprte, razen ko spim.

Se mi pa nekako dozdeva, da je v naši podalpski nekako še najbolj razširjen pozdrav s prsti. Ampak noben od njih ni pristen slovenski. Kar velja za ročni palec, levi ali desni, gor ali dol obrnjen. Ali recimo skupaj iztegnjena kazalec in sredinec. Ali za iztegnjene palec, kazalec in sredinec istočasno. Nekako še najbolj slovenski tako ostaja tisti iztegnjen sredinec navzgor, ki naj bi pomenil….Hja, jaz si ga razlagam kot povabilo na sex, če ga iztegne ženska. Če bi mi ga pokazal moški, pa bi ga razumel, kot dobre želje pri podiranju žensk. Ta pozdrav naj bi pomenil ‘jebi se’, kar seveda ne izvira iz tujke ‘fuck off’, temveč iz balkanske isto napisane in rečene besede. Sex v balkanskem prevodu namreč ne pomeni nič drugega kot jebanje in obratno.

Sicer pa opažam, da splošno pozdravljanje v podobi bontona, torej lepih manir, nekako izginja. Če so nas otroke nekoč učili, da moramo pozdraviti starejše od sebe, danes opažam, da mladina to spretno ignorira. Ne, ni mladina kriva, ker se ve, kdo je odgovoren za njih vzgojo. Še več – če nekdo stopi v npr. zdravniško čakalnico in na glas pozdravi ob vstopu, bo deležen mogoče enega, dveh povratnih pozdravov, medtem, ko ga bodo drugi gledali kot prebivalca iz drugega planeta.

Kakor obrneš, poleg kletvic, slovenci v resnici ne premoremo niti lastnega izvirnega pozdrava, ki bi, za nameček, imel celo specifičen pomen in zgodovino. Celo tisti iz naslova to ni. Pa toliko ‘modrih’ glav imamo, sploh samooklicanih in še zavednih slovencev povrh.
No, dokler čakam na izum izvirnega slovenskega pozdrava, bom vsako jutro pozdravil nov dan v svojem jeziku in to samo zato, ker on pozdravi mene in zaradi njega lahko pozdravim tudi meni ljube osebe, bitja. Ciao.

Don Marko M

18 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Je pozdrav tudi če koga kresneš po gobcu ?!

  1. Pri nas imamo malo morje pozdravov. In tudi naše je številčno povečal splet in tamkajšnja komunikacija. v večini so mi vse sprejemljive, ne prebavljam pa kakšnih res sluzastih. V prestolnici dostikrat slišim kakšne zelo specifične izpeljanke, kot so “čauček”, “čauči”, “ta-ta”, pa še kakšne, ki mi prav ježijo “dlake”.

  2. plujem

    malo morje, ja, ampak nobenega pristno in avtorsko izvirnega slovenskega….ker ga pač ni….smo pač narod, ki ne premore niti lastnega pozdrava….kaj šele,da bi le tega poznali po celem svetu….katere dlake pa ti ježi, ko slišiš tiste ? ….zgoraj, spodaj, ali vmes…. 😆

  3. Joj mucek koliko tega si razložil.Jaz pa od kar vem zase samo ciao uporabljam.Zdaj bom pa za nekatere začela uporabljati adijo. 🙂 Smo se zdaj pol ure s sodelavkami praskale po bučkah in priznam,da nam ni uspelo se spomniti niti enega izvirnega slovenskega pozdrava.Pa smo na začetku mislile,da se bomo hitro kaj spomnile. 🙂 Ciao,Don Marko M.Tvoja služabnica. 🙂

  4. http://bos.zrc-sazu.si/cgi_new/neva.exe?name=ssbsj&expression=zdravo

    Tako, jaz ki sem s totega konca, pozdravljam večinoma kar z “zdravo” (joj, kak sem že stara!), ko pa se pogovarjam s tistimi, ki so doma na drugi strani Trojan, pa uporabim njihov “živjo” (kar me zapelje v otroštvo, ki sem ga preživela tam).
    Mi je pa prav hecna tvoja misel, kdo uporablja ob poslavljanju “pa pa”: “Zaključek je – gre za ženske shizofrenega značaja stopnje brez povratka za katere je bil Narcis zelo zdrav človek. Sem pa slišal ta pozdrav, ne na svoj račun, tudi od moških. Ki z moškostjo nimajo nič, razen ženskega dela v sebi, ki pa je praktično enak za že opisane ženske.”
    Takole bi rekla, jaz sem ga slišala večinoma od moških, ki so ga izrekali v fazi cukrastega osvajanja, tako taisti tudi zapišejo v mailu ali chatu na koncu.
    Hm, je pa na našem koncu, kar si mogoče opazil tudi ti, pogosto dvojno poslavljanje: “dijo dijo”, “pa pa”, “čau čau”, “baj baj” … Pri takem poslavljanju jaz dobim kar ošpice.
    Mogoče ti bo pri razmišljanju o pozdravih in kateri so slovenski prišel prav etimološki slovar, lahko pa pokukaš tudi na internet v SSKJ on line ali na linka, ki ju lepim namesto uvodnega pozdrava in slovesa.
    Pa http://bos.zrc-sazu.si/cgi_new/neva.exe?name=ssbsj&expression=nasvidenje

  5. drmagnum

    imej se tudi ti….čeprav sem razmišljal tudi o tem pozdravu, ki je bolj namenjen slovesu….pa mi je domišljija vse pomešala, tako, da nisem še razvozlal kaj vse ta “imej se” zajema…..vem le, da ni slovenskega izvora…..ampak, ko mi takšen pozdrav nameni kdo tvojega kova, mi je čisto jasno, da se bom imel dobro….najmanj to….

  6. Ivonca

    če ženske na kupu niste izvrtale nič novega, potem je res kriza…. 🙂 ….bo pa zdaj sigurno veselo, ko si razširila svoj repertoar pozdravov…. 😉 ….svojega služabnika pa itak že imaš…. 🙂 …..ciao, bellezza….

  7. mandi

    mislim, da res tisti pozdrav po “gobcu” razume vsak…..vsak pozdravi kot pač zna ali se počuti…..ti pa kar pogumno naprej pozdravljal s ciao bambine….samo,da te ne bo tvoja pozdravila z adijo…. 🙂

  8. Špelca

    lepo, da si se potrudila s povezavami, ampak slovenska beseda v uporabi še ne pomeni, da je slovenskega izvora in SSKJ ni primeren naslov za raziskovanje zgodovine….jaz pa iščem korenine slovenskih pozdravov…..tista misel o “pa pa” je bila sprva hecna tudi meni….a po nekaj letnih podrobnih opažanjih je sledil ta praktičen zaključek….če ne verjameš pa se loti te raziskave še sama in seveda poročaj…. 😉
    spotoma pa ti navržem še svoja opažanja o ženskah, ki uporabljajo “zdravo”…..leta tukaj nimajo veze, saj sem to slišal že iz ust različnih starosti, pardon, mladosti žensk, čeprav to izustijo praviloma tiste po 35….takšen profil žensk ima vsekakor zdravo borbeno in vztrajno lastnost, čeprav jim domišljija ravno ni najmočnejša okoliščina…..jim je pa zvestoba, čeprav je v zunanji hladnosti ni tako enostavno razbrati…..
    če pa ti dobiš ošpice, ko slišiš dvojino pozdrava, potem sem jaz na začetku dobival vse otroške bolezni nankrat…..ampak, zdaj sem se posvetil analizi takšnih osebkov, tako, da zabave ne manjka…. 🙂
    ko boš spatentirala kakšen čisto slovenski pozdrav, pa ga le objavi, da se ga vpiše v SSKJ…. 😉 ….ciao, Špelca

  9. eh, ne sskj, etimološki slovar bi pa dal kak pameten odgovor o koreninah 😉 Jaz sem ga nekomu nekoč posodila, a sem pozabila komu, tisti ga je pa tudi pozabil vrnit 🙁
    Skoraj padem v tvoj profil žensk s pozdravom “zdravo”, samo domišljijo moram izklopit – pa sen noter. Samo ne vem, kako bodo potem pravljice nastajale, če bo domišljija na offu.
    Hm, s pozdravi lahko gremo do pračloveka, ki je izdavil “eugh” in tako nekako pozdravil prišleka. Ne vem pa, ali je bil slovanskega/slovenskega rodu 😉
    Ja, še “bodi v cvetju” je prevod.

    Pa na svidenje

  10. Če se omejimo na to, kaj je originalno slovenskega izvora in kaj ne, potem nam (žal) ne ostane kaj dosti… Stari Rimljani, Kelti, Iliri, Veneti in bogsigavedikdo vse so naseljevali te kraje in se v njih izmenjevali že mnogo pred Slovenci (po eni teoriji, po drugi ne). Slovenci, kot majhen narod, smo pač prevzemali besede od drugih narodov. In kljub temu smo ohranili ‘svoj’ jezik. Svoj v navednicah, saj je v času svetovne globalizacije, nadvlade medijev in interneta težko ohraniti ‘čist’ jezik, brez vpliva modernega in popularnega.

    Pišeš, da ti je všeč starorimski ‘ave’. Saj slovenski ‘pozdravljen’ je sopomenka tega ave, ‘zdravo’ pa izpeljanka iz pozdravljen. Kaj torej manjka izrazoma ‘pozdravljen’ in ‘zdravo’? Te morda moti, da te kdo sprašuje po zdravju 😉 ? Sam sem z zdravo popolnoma zadovoljen, če je med znanci, prijatelji, kolegi. Ne prebavim ga pa, če me tako pozdravi natakar v lokalu, ker vseeno nisva ovc skupaj pasla (pri tem je očitno, da jih je on, ker sam jih nisem nikoli).

    Lahko pa vprašam znanko, ki je slavistka, bo morda ona vedela kaj več o tem povedati.

    Mimogrede, ‘morituri’ ne pomeni ‘mrtvi’, temveč ’tisti, ki bodo umrli’.

    Pa zdrav ostani.

  11. Andrej

    nisem napisal, da mi je Ave všeč…..nimam pa niti nič proti…..se mi pač zdi nekako najbolj primeren pri obračanju na določen sloj, predvsem starejše….sicer pa se “pozdravljeni” zelo pogosto uporablja v poslovnem svetu, kar se dogaja tudi meni….velja tudi za “lep pozdrav”….
    pa v tem zapisu nisem imel namena opozarjati na slovenski jezik in borbo zanj kot celoto, čeprav bi se dalo tudi o današnji slovenščini debatirati do te stopnje, da se človek resno vpraša, čemu so se sploh trudili Trubarji in podobni…..
    sem pač opazil, tako kot za kletvice, da smo slovenci glede tega čistokrvni “gorenjci”….sicer sem pred zapisom tudi sam kontaktiral, ob skodelici kave, dobro znanko slavistko, a mi žal ni uspela ne takrat ne v naknadnem času predstaviti vsaj en izviren samo slovenski pozdrav…..mogoče in upam boš ti imel več sreče s svojo znanko… 😉
    tnx pa za popravek “morituri”…..se mi je prikradel tiskarski škrat, kar pomeni seveda trenutek moje nepozornosti…..popravljeno…
    Pa vse dobro in tudi ti zdrav ostani…..

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *