Skoraj 20 let “samostojnosti” je bilo potrebnih, da namesto ‘Na juriš, na nove zmage !’ iz ust politika, ki je na nek način celo zanetil proces za kao samostojnost naše male podalpske, slišimo : “Čas je za novo republiko. Naslednjo pomlad gremo na trge in ulice! Ponoviti zgodovino izpred skoraj 20 let.” Kaj naj rečem. Razen, da bi se res morala ponoviti zgodovina a če že, potem tista kmečkih uporov dopolnjena s tisto 1941. A Janez je pač Janez in ostaja Janez. Vedno na begu. Zbežal je iz domovine Jugoslavija v domovino EU, zdaj pa hoče zbežati še iz domovine Slovenije v neko novo Slovenijo. Verjamem, da je lažje bežati, kot pa se spopasti s problemi, sploh če si jih sam ustvaril. Ampak, gospod Janez Janša, vse svoje si pokazal že od 90ega do danes in nategnil tudi mene s svojimi kamerati dovolj, da nimam nobenega razloga več, da bi ti verjel karkoli. Ne tebi, ne tvojim kolegom “sotrpinom”. Jaz ne rabim več nobene nove domovine, ker imam to svojo rad. Zelo. Čeprav mi je dala bistveno manj, kot prejšnja skupna domovina. In namesto bežati bom mali podalpski domovini  raje pomagal, da postane… cvetoča lipa, ne pa ovela tavžentroža. Ti pa, ker imaš to našo domovino rad na nek svojstven način, pa kar beži. Tudi 45ega so bežali. Ni razloga, da ne bi še 1x. Vsak dela pač kar čuti in zna.

In je prišel. Spet. Dan slovenske samostojnosti in enotnosti bo na sporedu tudi letos, 26. decembra. Devetnajstič zaporedoma. Slovenija je že prekoračila prag polnoletnosti in temu primerno je pričakovati nje obnašanje. Kaj res ? Po mojem bi morali ta praznik ukiniti. Najprej zato, ker Slovenija v resnici ni samostojna. To nikoli niti ni bila. Mogoče pa kdaj res bo. In drugič zato, ker Slovenija ni enotna. Niti po vseh teh letih. Koliko slovencev v resnici sploh ve, kaj v resnici pomeni enotnost ?

Na tistem “famoznem” plebiscitu, zdaj že davnega leta 90, se nisem strinjal za odcepitev od SFRJ. Konfederacija bi mi bila sprejemljiva. Razlog mojega nestrinjanja pa je bil povsem enostaven in še danes aktualen – politična garnitura, ki je takrat prevzela oblast v Sloveniji. Ti, še vedno, isti politiki, ki so praktično vsi po vrsti leta, desetletja, pred tistim decembrom 90, prisegali zvestobo sistemu, partiji, Titu in uživali vse bonitete takratnega sistema. Ta ista politična garnitura, ki še danes udriha po prejšnjem sistemu, ki jim je v resnici omogočil, da delajo kar pač delajo.

Kako naj verjamem tem politikom, ki so se očigledno desetletja pretvarjali, da bodo čez noč drugačni ? Čeprav je vse drugače. Mogoče se pa pretvarjajo zadnjih 20 let ? Pa sem jim vseeno, tudi jaz, dal možnost. Več možnosti. Steptali so vse, kar se je dalo. Lastno ljudstvo. Razprodali so vse in nas prodali še Natu in EU. Zato, da bomo boljše živeli, so rekli.
Naši politiki so, tudi po 20ih letih, še vedno brez strpnega dialoga, polni sovražnih govorov, kar seveda vpliva na vzgojo državljanov, sploh tistih, ki še ne razumejo,da politika ni resna zadeva ampak le odlično plačan teater. Za nameček je osrednja tema ukvarjanja in reševanja problemov naših politikom še vedno 2. svetovna vojna in povezano, čeprav že zakopano, namesto lastno ljudstvo, ki jih je izvolilo in ga imajo pred nosom, a kaj, ko dlje od nosa ne vidijo oz. nočejo videti.

Nočejo videti in v resnici jih ne briga, kako socialna država je Slovenija v resnici. Revščina se v naši podalpski približuje polovici milijona. In večina tistih, ki v gospodarstvu delajo za tiste v negospodarstvu dobi sramotni minimalac. Če se da celo brez plačanih prispevkov za nekaj let, da ja ne bodo še mogli v penzijo. Kar se še ni zgodilo od kar obstaja slovensko ljudstvo. Slovenija je postala socialna tempirana bomba. Zažigalna vrvica pa je, tokrat, v rokah delovnega ljudstva. Bolje, da poči, dokler je še kaj ostalo v tej naši državi, kot pa potem, ko bo že vse nepovratno, dokončno razdeljeno in razprodano. In res ne manjka več dosti.

Kvazi kapitalizem ideologija in pehanje po materialnem je razbilo človeške temeljne, socialne vrednote in ljudi zasvojilo do te stopnje, da si postavljajo ograje, zidove nedostopnosti okoli hiš, predvsem pa v svojih glavah. In večina še vedno noče razumeti, da domoljubje in nacionalni ponos nimata nobene povezave z zastrupljanjem političnih voditeljev. Nacionalni ponos je v resnici vreden 8000€ dolga, katerega so tej politiki do danes uspeli naprtiti prav vsakemu državljanu, brez svojih dodatnih dolgov. Tebi, meni in našim otrokom, ki so se komaj rodili. In ta dolg iz leta v leto raste namesto obratno.

Naša mladina je zmedena in brez pravih ciljev. Ne ve in ne razume več kje je Slovenija bila, niti kam gre. Za to se jaz 91’ega sigurno nisem boril. V bistvu me je sram, da je šolski sistem zradiral učno snov tistega dela zgodovine slovenskega naroda, ki je bil še najbolj slovenski in osvobojen. Socializem. Ko je štela vrednota tovarištva in medsebojne sloge, ko se je praktično zgradila naša mala podalpska v celoti. Katero so gradili žulji delovnega ljudstva. A tega bi se morali sramovati ?
Sramuje naj se tisti, ki se tega sramuje in tisti, ki je te vrednote izključil iz šolskega in vzgojnega sistema. In pa seveda naši politiki, ki so se polakomili brez slabe vesti vsega, kar je ljudstvo ustvarjalo.

Ne morem si razložiti takšne, ki so zavrgli lastno zgodovino na smetišče namesto se ji zahvaliti in iz nje učiti. A ne pozabimo, drage moje in dragi vaši – narod, ki se sramuje lastne zgodovine in se iz nje nič modrega ne nauči, si res ne zasluži prihodnosti
Slovenski birokratski aparat, sploh javni sektor, se je razpasel od osamosvojitve že na nerazumno velikost in tudi takšno neučinkovitost. In oboje se stopnjuje in razrašča. Glavna naloga uslužbencev javnega sektorja je tako postala kako biti čimbolj neodgovoren za svojo odgovornost in za to biti še nagrajen. Še več – javni sektor pri plačah ne pozna minusa, čeprav samo tega ustvarja. In še več. Vsakič, ko sindikati javnega sektorja zahtevajo povišice plač, jih tudi dobijo.

To, da imamo sramotno sodstvo, zdravstvo, šolstvo in podobno pa itak ni pomembno, mar ne. Kot ni pomembno, da za njih plače dela gospodarstvo. Tisto gospodarstvo, ki ima nesposobne sindikate, ki delavcem niso sposobni niti 500€ plače urediti. Mogoče pa bi morali zamenjati sindikate – tiste javnega sektorja v gospodarstvo in obratno. Ampak res zanimivo, da politiki ne težijo javnemu sektorju kot gospodarstveniki delavcem, da denarja za povišanje plač ni.
Nobeno presenečenje ne bo, če bo naša podalpska sledila Grčiji in objavila bankrot. Vprašanje je le katera vlada bo to povedala na glas. Čeprav so vse vlade skupaj zakuhale do današnjega stanja. Tako kot delajo naši politiki in birokracija od 92 dalje je bankrot tudi logična posledica in obenem dokaz njih sposobnosti. Dokler je bilo, tudi iz premoženja zapuščine bivše Juge, se je pač grabilo in lagodno živelo.

Tudi slepemu je zdaj že jasno, da je slovenska politika sposobna do te mere, da ni sposobna rešiti niti gospodarsko te države. To zdaj, ko so se na oblasti od 91ega zamenjali vsi po vrsti, lahko mirno trdim. In zdaj je jasno tudi, da se je največ, tudi gospodarske, škode zgodilo pod Janševo vladavino, ko je bilo zavoženo celo nemogoče – npr. Hit, Luka Koper, Interevropa in so desetine milijonov evrov poniknile v neznane, čeprav nekaterim izbranim znane lokacije.
Saj ne, da naši politiki, v manjših količinah niso tega počeli pred in po Janši. Ampak Janez Janša je bil tako zelo napreden, da je tudi dokončno ustoličil tajkunstvo kot uraden pojem. In zdaj hoče še drugo republiko. Da ponovi vajo ?

Naši politiki so ustvarili toliko tajkunov, da je še najbolj kapitalistične države sram, ko to gledajo. Celo sindikalisti so se jim pridružili. Razprodali in uničili so že skoraj celo gospodarstvo oz. vse, kar se je skoraj 50 let prej gradilo z žulji tvojega in mojega nonota, očeta, matere. Če ni drugega razloga, potem bi že spoštovanje in spomin na slednje moral zadostovati, da to spremenimo.
In medtem, ko se revščina dviguje, se dviguje tudi pripevek Natu. Kamor odteka vedno več denarja. Da ne omenjam Patrij posebej. Smo pač ogrožena država, kateri grozijo z napadom iz vseh strani non-stop. Ne kruh za lastno ljudstvo, orožje za tuje ljudstvo je pomembno.

EU seveda ni Jugoslavija, ki je slovence častila. In zato Sloveniji in slovencem zaušnice deli serijsko. Ne rabijo in nočejo šalabajzerjev in zato Sloveniji izreka kazni vseh oblik, tudi zaradi kršenj temeljnih človekovih pravic, kar je sploh sramota za narod, ki samega sebe oklicuje za splošno inteligentnega in naprednega. Te kazni pa povzročajo ravno t.i. slovenski intelektualci, od politikov, zdravniko, sodnikov, ki bi v resnici morali biti zgled, kako kazni ne prislužiti. V posmeh tudi EU so tej isti pri nas potem še nagrajeni. Delovno ljudstvo pa te njih arogance blamaž še plačuje, ker mora. Ker jih nihče nič ne vpraša. Ker se nam enostavno vzame. Do kdaj še ?

Imaš občutek, da bi lahko tudi kaj lepega povedal o svoji domovini ? Saj bom. Nekoč mogoče. A najprej moram svojim štirim potomcem razložiti, kot tudi večina ostalih očetov, da se za to kar zdaj dogaja nismo borili. Če so že prevarali nas, pa nam ni treba prevarati naših potomcev.
Na domovino, Slovenijo, bi morali gledati in z njo ravnati, kot na lastno mater in očeta skupaj. Imeti jo skozi v srcu in glavi. In najprej zanjo kaj narediti, namesto najprej zahtevati. Nikakor pa ji odreči pomoči, ko jo dejansko potrebuje. In ta naša mala podalpska zdaj resnično potrebuje pomoč svojega ljudstva. Če bo potrebno za njeno boljše počutje in videz počistiti polovico birokracije in vse politike do semena, tudi prav.
Ker vsako ljudstvo rabi kruha in iger. Kruha v naši podalpski zmankuje ali pa je zelo grenak in plesniv. Igram pa kar noče biti konca.

V ta zapis sem želel vpisati tudi še kaj dobrega, pozitivnega za prihodnost te naše podalpske. Pa enostavno nisem našel praktično nič, razen nekaterih športnikov, ki se trudijo in prikazujejo našo podalpsko v neki drugi, lepši luči. Ob tem pa občudujem lepo število mojih sodržavljanov, ki pasivno, brez vsake besede upora in dejanj, ali pa so le te zgolj tiho negodovanje, kako upognjenih hrbtov molijo k višjemu. A tisti zgoraj je jasno povedal – pomagaj si sam in pomagal ti bom.

Ne, leta 2012 sigurno ne bo konec sveta. Slovenije mogoče. A vseeno, preventivno, se bo treba že prej spraviti na polne obrate, če res ljubimo to svojo domovino. Zravnati bo treba hrbtenico, se vkopati in zapeti – Le vkup, le vkup, uboga gmajna….Poštenemu delu je pač treba vrniti čast. In oblast. In seveda ustrezne plače. Treba je vrniti dostojanstvo.
Privoščim ti prijetno praznovanje Božiča, če ga praznuješ ali ne in tudi Dan slovenske (ne)samostojnosti in (ne)enotnosti. Da takšnih toplih, mirnih dnevov ne bi zmanjkalo vsak dan čez leto, vsa leta.

Don Marko M