Zvijača RTV SLO je uspela v celoti. No, tri, če že moram sešteti. Pri prvi so organizatorji EME sami izbrali nastopajoče polfinaliste, čeprav so obljubili, da bo to delo ljudstva, pri drugi je, zaradi še vedno nejasne vsebine v zrak izpuhtelo 180.000€ sredstev rtv naročnin, pri tretji pa je ljudstvo končno dobilo zadnjo besedo. Za katero pa je moralo plačati še dodatne tisoče evrčkov v glasovanju. In zdaj je jasno, da je to najdražja EMA do sedaj. Kot je jasno, da bodo želeli na nacionalki naslednje leto spet vrniti žirijo v odločitev. Zdaj imajo organizatorji namreč v rokavu asa – izgovor v stilu “dali smo vam možnost, pa poglejte, kaj ste izglasovali”. Ampak, obstaja možnost, da jim bo samo en as premalo….
Ker sem v svojem prejšnjem zapisu obljubil, da si bom ogledal finalni večer EME, sem obljubo tudi izpolnil. No, do neke mere. Družinsko smo se posedli pred tv, da si ogledamo ta velespektakel, a že po drugi skladbi… enotno zaključili, da bomo naredili več koristi z družabnimi igrami.

In tako smo le tu pa tam pogledali na ekran, čeprav smo poslušali vse. A vseeno sem imel toliko na očeh, da sem opazil, po moji oceni, najbolj okusno sceno EME do sedaj, čeprav ne bi smela biti vredna več kot 2000€. O voditeljih na nacionalki pa nimam namena presojati kaj dosti. Enostavno zato, ker vem da morajo, razen Hribarja, voditelji slediti zapisanemu scenariju. Kar seveda ne odraža njih pravo voditeljsko sposobnost, temveč zgolj togost piscev scenarija, ki so očigledno preveč na tabletah, zapiti, zagrenjeno zamorjeni ali v totalnih darkerskih vodah, kamor ne posveti niti žarek svetlobe ali pa kar vse skupaj. Odlični torej, da iz poroke naredijo pogreb.

Čeprav sem tisti večer prvič slišal skladbe v celoti, mi je kot najbolj evrosongovska padla na prvo v ušesa tista “Frenki, Frenki, jaz te bom mazil, pa pazil…” . Nekaj takšnega je bilo, no. Ne me zdaj za jezik vleči. Vokalno dodelani, glasba nalezljivega ritma, njih hipi oprava pa je bila prava osvežitev drugačnosti, a tudi dokaz, da so resno spremljali trenutni svetovni trend. Za trenutek me je sicer malo spomnila na Silvijo od Magnifica, ampak to je bil le trenutek. Vsekakor pa je bil komad, ki dejansko najbolje odraža slovenstvo po večini.

Vsekakor pa sem pravilno napovedal v svojem zapisu, ko sem namignil, da bo zmagala skladba z žensko na odru. Žal pa nisem pravilno napovedal, da bodo voditelji, predvsem v “grin rumu”, uporabljali čisto slovenščino.

Edino, kar smo pozorno gledali v resnici je bila objava rezultatov glasovanja. In ko sem že na glas razmišljal, da takšnemu vele spektaklu v desetih minutah ne uspe zbrati, ob vsem pompu, niti 20.000 glasov, jih je od nekod priletelo 15 tisoč samo za enega – za Narodno zabavni rock. Zvijača nacionalke ali pregorela telefonska centrala kraja Žlindrovih, ki ima sicer 2000 prebivalcev a pol manj telefonov ? Mogoče pa gre verjeti enemu od glasovalcev iz tistega kraja, ki je sicer priznal, da je glasoval, ampak, da so po njegovem na nacionalki goljufali s tolikšnim številom glasov. Modrim izjavam izkušenj starejših pa ne gre oporekati.

Iskreno povedano sem se in smo se doma vsi na glas smejali, ko je bilo konec glasovanja in zmagovalec znan. Rahlo sarkastično seveda. Ampak potem sem se hitro lotil brskati razloge. V dobro seveda. Zmagovalna skladba je nesporno pravi odraz večjega dela slovenskega ljudstva. Tistega, ki je seveda hotelo in je glasovalo. Obenem je jasno tudi, da evropa enkrat že mora dokončno spoznati folkloro naše podalpske. In Eurosong je pravi naslov. Koliko bomo zaradi tega komada potem vsi izpadli kekci v očeh evrope sploh ni pomembno. Ljudstvo je povedalo svoje, kdor pa ni glasoval se nima kaj pritoževati.

Nekaj pa si tudi upam napovedati. Če bo ta zmagovalka EME pristala v finalnem večeru Evrosonga, potem bo zagotovo ostala zapisana kot svojevrstna posebnost. Kar začni seštevati, koliko stavijo na slovensko harmoniko avstrijci, nemci, pa še kdo. Do takrat pa bodo, upam vsaj, avtorji in organizatorji skladbo produkcijsko dvignili iz nivoja Agropopa iz 80ih.
V letošnji EMI je nacionalka dovolj jasno dokazala, da denar ni merilo. Lani so namreč izpeljali EMO za dva krat manj denarja, a iste kvalitete. Za naslednj leto pa lahko mirno prepustijo zadnjo besedo ljudstvu, a tej dodajo tudi prvo – torej izbor ljudstvu že med vsemi sto in več prijavljenimi skladbami. Obenem pa naj objavijo javni razpis za izvedbo EME.

Sicer pa je nacionalka na določen način izpeljala obljubljeno – predstavile so se skladbe najboljših slovenskih avtorjev. Poudarek na najboljših. Zato nacionalno tv, torej organizatorje Eme vljudno naprošam, da nam gledalcem in rtv prispevka plačnikom naslednje leto omogočijo izbor, poslušanje in gledanje skladb, katere bodo sestavili najslabši slovenski avtorji. Ker je to edini način, da bo kdaj boljše.

Don Marko M