Včasih se mi zdi, da sem se rodil v napačnem času. Zamudil sem najprej sexualno revolucijo iz 70’ih, tako, da sem moral potem kar svojo izvajati. Pač raje naredim, kot da se pritožujem. Ko sem ravno toliko zrasel, da bi lahko začel tudi sam grabiti kaj javnega premoženja, je Juga razpadla. Potem pa so itak prišli Janša, Bavčar in podobni modeli in spet ni kaj grabiti. A če dobro razmislim, mi miren spanec še vedno največ pomeni. Vseeno pa sem zamudil zame enega najpomembnejših delov sodobne zgodovine – flower power generacijo. Hipije. To najmočnejše, največje in najbolj učinkovito mirovno gibanje odkar obstaja človeštvo. Gibanje, ki je s… ponosno vzdignjenima prstoma v V podiralo barikade in sisteme brez vsake oblike nasilja. In zmagalo.

Kdo je bil avtor in idejni vodja hipijevskega gibanja še danes, dobrih 50 let kasneje, ni znano. Je pa znana večina dosežkov tega gibanja. Njih slogan Make love – not war je seveda edini smiselen, čeprav so ga današnji politični veljaki in kapitalisti (ne)smiselno obrnili v svoj prid. A čas prihaja. Kot prihaja čas – Ne naredi drugemu, kar nočeš da on naredi tebi.

Začetno poslanstvo hipijev je bilo ob nastanku v 60ih 20ega stoletja področje sociale. Mladi američani so se uprli kapitalističnim sanjam poti do uspeha, ki je seveda, tako kot danes, predstavljala predvsem teptanje malega človeka in lakomno grabljenje posameznikov. Sodu je dno izbila vietnamska vojna, ki je številnim mladim tudi američanom postala zadnji dom.

Številni mirni protesti hipijev po celem svetu so postali logičen odziv na te razmere. Protesti, ki so temeljili v zahtevah po spoštovanju človekovih pravic, pravic žensk in zavračanju materialnih lakomnosti. Vzporedno ideologiji in izvajanju demonstracij se je razvijala tudi glasbena smer, ki je zaznamovala to hipi obdobje in cveti še danes – Rock. Ki je svoj vrhunec dosegel na Woodstock festivalu, ki še vedno drži svetovni rekord obiska katerega festivala.

Ker je smisel hipijevstva, poleg mira, tudi iskanje življenskih lepot v nas in okoli nas, je bil temu primeren tudi zunanji stil hipija. Pisane barve, hlače na zvonec, lennonke očala, trak v laseh, peace znak okoli vratu. In neobvezno v ustih tudi zvitek marihuane. Trdih drog pravi hipiji niso nikoli odobravali.

Glavnino svojega poslanstva so hipiji po svetu uspešno izpeljali v 60ih, v 70ih pa se je začela zloraba tega poslanstva, ko so nekateri odjadrali in začeli ustanavljati komune, ki pa so izpridile ves smisel hipijevstva in mu, z raznimi sex in mamilarskimi orgijami, pokvarile pridobljeni ugled. A ne v celoti. Ljudej so takrat že uspešno ločili prve prave hipije od tistih umetnih v 70ih.
Hipijevstvo še danes ostaja vzorčni primer pravega uporništva brez nasilja polnega učinka. In bo ostalo. Kot tudi kultna musical mojstrovina – Hair, ki še najbolje strne dogajanja tistega časa. Eazy rider pa še vedno jaha, tudi po ekranih.

A hipiji ostajajo tudi v 21em stoletju. Le da je, zaenkrat, smisel upodobitve tistega časa uporabila – modna industrija. Tam v letu 2004 je v Franciji pognal nov izraz – Baba cool. Ki prestavlja zunanji videz hipijevstva  in zato ne čudi, da je po trgovinah že zadnjih nekaj let moderna pisana garderoba hipi time. Hipimanija.

A obleka seveda ne dela človeka in takšna moda je samo odraz pomanjkanja kreativnosti modnih kreatorjev, čeprav verjamem, da je kateri izmed njih tudi nostalgično vezan na tisto obdobje. Sploh pa je modna industrija danes brez trdih drog prej izjema kot pravilo. Je pač tako, da v resnici človeka zadane nastop in odnos nekoga do njega, ne pa njega obleka.
Sicer pa verjamem, da tovrstno Baba cool garderobo nase danes obesi tudi kdo, ki dejansko razmišlja, čuti in živi, kot prvotni hipiji. Še je namreč ljudi na svetu, ki jim bolj kot avto in razne kozlarije na lizing ali kredit, dejansko več pomeni bit hipijevstva. In še dobro in prav, da je tako.

Mislim pa, da tudi današnja mladina (spet) izpolnjuje vse pogoje za hipijevstvo. Za utemeljeno uporništvo. Za antimaterialistično družbo. Za človekove pravice.  Nekdo bo nekje spet začel. Mogoče pa si kateri od še živečih hipijev iz tistega obdobja celo dovoli zapisati osebne praktične dogodivščine tistega obdobja v komentarju in tako oplemeniti moj blog. Sam sem, kot sem že zapisal, tisto obdobje zamudil. A le v terminskem delu. In, saj veš….make love – not war….v vseh možnih oblikah…..

Don Marko M