Končno nekaj zabave in pristnega smeha v nedeljskem večeru na slovenskih televizijah, bi lahko enostavno strnil moje, torej družinsko, gledanje zabavne oddaje Slovenija ima talent. Potem, ko sem že za krepkih let vsako nedeljo elegantno preskočil slovenske tv programe v prime timu, me je včeraj vseeno premamil firbec, da si ogledamo to čudo. Prvič. In da ne bo nesporazumov, trdim, da Slovenija definitivno nima talenta, ima pa kar nekaj talentiranih državljanov. Priznam, da sem to talent oddajo najprej hotel videti zaradi koncepta samega. Torej koliko licence je dejansko ostalo od originalne. To licenčno oddajo sem si namreč občasno prej že ogledal na italijanski, hrvaški in nemški tv, kjer je koncept zaživel v polni avtorski meri. Malo me je dajala skepsa, da utegnejo na Pop-u spet izkriviti licenčni koncept, kot so to… že z BB, Bar-om, Kmetijo, da nacionalke sploh ne omenjam. Sicer pa se takšne oddaje po tujih tv rolajo že vsaj dvajset let.

A tokrat sem bil presenečen. Bilo je sprejemljivo kot povsod in upam, da bo tudi v nadaljevanju, čeprav dvomim, da bom gledal. Ker je osnova ustrezala, smo se namestili in zabava se je pričela. Ja, prava zabava. Kjer ni manjkalo smeha, začudenja, drugačnosti in seveda poguma. Ja poguma, ker ravno tega je moral imeti prav vsak izmed nastopajočih. In ravno zaradi nastopajočih ta oddaja sploh je in obratno.

Niti pod razno si ne bom dovolil kritizirati nastopajočih. Dobro namreč vem, da so se nekateri trudili leta za ta trenutek, ne glede na to kar so pokazali. Sploh pa je vsakemu, ampak res vsakemu, ki se je kdaj koli resneje ukvarjal z ljudmi povsem jasno, da se lahko tudi pomanjkanje talenta razvije v strahoten talent in tudi zvezdo najvišjega formata. Praktičnih dokazov je že več kot dovolj. Sam talent je namreč zgolj in največ do 10%. Vse ostalo je delo, čisto garanje mnogih odrekanj. V resnici netalentov sploh ni, ker je prav vsak izmed nas talentiran za določeno, nekateri celo za več njih. Izhodišče vsega pa je itak samozavest.

Zato v resnici občudujem prav vsakega, ki se je zbral, da si je sploh dovolil se prijaviti, kaj šele nastopiti. Upam le, da vmes pri komu ni bilo kakšnega starša, ki je hotel svoje sanje izpolniti preko svojega potomca. Tiste nesamozavestneže pa, ki itak nestrokovno, zraven pa še neusmiljeno in žaljivo udrihajo po nastopajočih, pa bi mirne volje postavil na oder, da pokažejo svoj talent. Zgolj zato, da v svoji zavisti pokažejo, da je njih edini resničen talent – zavezan jezik, po nastopu seveda.

OK, gremo k nastopajočim. Ne, ne bom opisoval vsakega posebej, ker se profesionalno na toliko različnih zvrsti niti ne spoznam. Pa tudi če bi se spoznal, bi se pred oddajo preklopil v način, da ne poznam. Gledal sem pač laično, z željo po spoznavanju drugačnosti. Kar je omogočilo tako meni, kot družini, lepo dozo smeha, a nikakor posmehovanja, ter res čisto iskreno zabavo.

Vsaka primerjavo z izvedbami Talenta v drugih državah, glede izbora in števila nastopajočih, pa seveda ne zdrži. Cela Slovenija ima namreč prebivalcev kolikor eno srednje veliko mesto v tistih drugih državah, kjer so izvajali Talenta. Primerjati izbor med 2ma milijonoma in 50 ali več v drugih državah, pa je že smešno. Če bi se v oddajo prijavil vsak, ampak dobesedno vsak slovenec in to ne z enim, ampak vsaj 10imi različnimi talenti, še vedno ne bi mogli parirati številčnosti izbora v drugih državah. O kvaliteti pa bi se tudi dalo razpravljati, glede na to, da pol in finale šele prihaja.

Zato so naši nastopajoči Talenti še toliko bolj dragoceni v svoji izvirnosti in, kar se mene tiče, res vredni občudovanja. Oddaja ima seveda stopnjevanja, ki bodo spremenila tudi odnos žirije in voditeljev, v kolikor bo zadeva po licenci še naprej. Žirija bo stopnjevala kritičnost, dokler vajeti v roke ne prejme končni sodnik – občinstvo, voditelja pa bosta dobivala vedno več prostora. Čeprav, Poles si ga je vedno znal ustvariti, tudi ko ga ni bilo. Prostor. Je pač talent.

A glavnina oddaje šele prihaja. Ko bodo te posnete oddaje tam pred polfinalom in finalom zamenjale izvedbe v neposrednih prenosih. Tisti nastopajoči, katerim se bo do tja uspelo uvrstiti, se bodo vmes nadgradili na vseh področjih, predvsem pa dosti bolj udomačili na odru. In prepričan sem, da bomo priča zmagovalcu, skupini ali posamezniku, ki bo pometel z veliko večino slovenskih kvazi profesionalcev, sploh pa tistimi “modreci” kritiki za tipkovnicami. Če pa bo potem zmagovalec garal še malo, pa z vsemi. Sicer pa je v Sloveniji talent že vsak, ki je sposoben preskočiti predsodke, stereotipe in nespoštljivo obnašanje. Če pa to pogumno naredi še vsem na očeh in ušesih še toliko bolje.

p.s. Preberi si še ekskluzivni blogerski intervju letošnjega Viktorja Dragana Buliča – klikni.

Don Marko M