Ker je očigledno v naši podalpski vsakomur dovoljeno razpisati referendum za kar se mu pač vzdigne, sem se odločil uporabiti to, sicer povsem zakonito, možnost. Kar pomeni, da se mi je vzdignil. Končno. Razpisujem referendum. Priznam, še do nekaj dni nazaj mi niti na pamet ni padlo kaj takšnega, ampak potem se je, spet in tokrat, za spremembo zelo osebno, zgodil moj župan republike Palma de Popo Boris Popovič. Rad bi sicer napisal, da je gospod, pa mi sive celice narekujejo, naj tega raje ne storim, če se hočem izogniti kakšni gromki besedi kakšnega pravega gospoda. Zato bom raje rekel, da je moj župan le – župan. Zdaj moram že iskreno priznati, da me moj župan vedno bolj… navdušuje s svojimi domislicami. No, domislicami njegovega štaba.

Dobesedno iz naftalina so tokrat povlekli, sicer nekoč upravičeno zelo spoštljiv, slogan – Tujega nočemo, svojega ne damo ! Ko je ta slogan izrekal pokojni Tito, sem bil brez vsakega pomisleka pripravljen dati življenje za svojo državo, čeprav sem svoj ponos takrat uporabljal le za uriniranje. Zdaj, ko ta isti slogan vpije moj župan, pa sem brez vsakega pomisleka pripravljen dati vso vsebino spodnjega dupleka, spontano in brez zadržkov.

A kljub temu priznam – moj župan je postal moj i dol. Ker i gor ne gre, čeprav se res trudi. V teh dneh se je moj župan, prvič v svoji županski zgodovini, pokazal Ljubljani v vsej svoji pojavi. Vsem po vrsti je natvezil, da je tam zaradi Ankarana, čeprav nova občina Ankaran sodi v prvo polovico omenjenega slogana, katerega po novem vpije moj župan. Ampak to so do sedaj razbrali le še 4 poslanci DS. Ostali so mojemu županu verjeli neverjetno, tistih še bolj preostalih pa itak ni bilo blizu. Ma Dejvid Koperfild je čisti amater proti mojemu županu, ti rečem.

In tudi če ne bi hotel, se od mojega župana učim. Kar še vedno ne pomeni, da bom kdaj kaj uporabil, čeprav ne pomeni niti, da kdaj kaj ne bom.
Vsekakor je moj župan zameglil že itak megleno, čeprav belo, Ljubljano. Medtem, ko je zelo resno, čeprav veselo, v resnici promoviral svojo stranko Slovenija je naša in to po vseh medijih iz srca parlamenta, so poslanci DS slišali kar so pač hoteli slišati. Torej koliko metrov parcel v Ankaranu je vaših, koliko njihovih, koliko vaših je lahko njihovih in koliko njihovih je lahko vaših, pa tudi koliko vaših ne bo nikoli njihovih in koliko njihovih ne bo nikoli vaših. Javni interes pač.

In potem je moj župan udaril še z velikim finalom – napovedal je referendum. ZA Ankaran. In seveda je zbral že dovolj potrebnih podpisov. Največ jih je nabral v Piranu in na Kozini. Sicer še dešifriram koliko so pirančani in kozinci koperčani, ampak Slovenija je naša je itak dosti čez mejo Črnega kala. Čeprav me res čudi, kako je mojemu županu ušlo, da ni ustanovil stranke Obala je naša, ampak je navalil kar direkt na Slovenijo. Je pač skromna osebnost. Tudi prav.

Nič manj skromna pa ni (po kom le?) načelnica koperske občinske uprave, ki je šla v Ljubljano z mojim županom zgolj zato, da je imela svojo tv minuto, kjer je zatrjevala, da so podpisi za referendum ZA Ankaran pridobljeni brez vsake prisile tudi od občinskih, torej javnih uslužbencev še to malo časa MOK-a. Kdor ni razumel, to so njeni uslužbenci, ona pa je uslužbenka mojega župana. Da pač ne bo dvomov jeseni, kdo bo štel volilne lističe po volilnih enotah na lokalnih volitvah v Kopru.

Ampak skoraj neverjetno se mi je zdelo slišati, da je moj župan za referendum izsiljeval Rdeči križ, pa še razna društva, klube in ustanove po Kopru, da v kolikor ne podpišejo njih ljudje, potem nema para, niti služb in podobno. Ma mislim, da so tista večina mojega župana že prav razumeli, le novinarji so potem narobe napisali in izrekali – izsiljeval so zamenjali z izpiljeval. O ja, to pa zna moj župan. Ko je začel županovati je recimo najprej izpilil svet in predsednika KS Koper. In to do izjemno gladkega, da sploh niso bili več uporabni. No, zdaj je ta del mimo in Slovenija je naša mojega župana ima za referendum zbranih že več kot 10 tisoč podpisov samo na Obali, čeprav jih ima 9 tisoč napako in kaj bo šele, ko bo začel zbirati po Sloveniji, ki je že itak njihova. Razen Ankarana – male ga(si)lske vasice čarobnega napoja.

Ker so moje simpatije in dejanja v tem primeru v celoti posvečeni Ankaranu, to seveda pomeni, da mojemu županu republiku Palma de Popo izrekam nepokorščino. Ker mu nisem nič dolžan si to pač lahko privoščim.

In zato razpisujem referendum z možnostjo glasovanja po celi naši mali podalpski. Svoje glasove lahko odda vsak polnoletni državljan/ka v glasovalno skrinjico pred svojim nosom. Za oddajo glasu pa uporabi prilagojeno tipkovnico pred skrinjico. Rezultati referenduma se sproti izpisujejo v preformatirani obliki v podobi komentarja spodaj.

Ne zameri, ampak ker nisem moj župan to pomeni, da ti ne bom dal 100€ za tvoj sicer cenjen in spoštovan oddan glas, niti ti ne bom dal službe, niti stalnega prebivališča ali parcele v Ankaranu, še manj bom tvoj ljubimec, sploh pa ne bom sponzoriral tvojega kluba ali društva s predlaganimi prispevki sponzorjev občini.
V tem prvem blogerskem referendumu pa seveda verjamem izključno v tvojo iskrenost in pravičnost. In ker je recesije kolikor dreves, je referendum skrajno ekonomično naravnan, kar pomeni, da svojo referendumsko voljo lahko izraziš 1x za 4 vprašanja naenkrat, namesto za 4 lističe po eno vprašanje in posledično 4x referendumsko glasovanje. Čisto demokratično so dopuščene tudi utemeljitve izražene volje.

Referendumsko vprašanje se glasi :

Ali se strinjaš, da prav vsakega slovenskega politika in določene javne uslužbence (učitelje, policaje, zdravnike..) pred nastopom dela in v času dela obvezno pregledajo in redno pregledujejo izvedenci psihiatrične stroke neodvisnih strokovnjakov iz tujine ?

Ali se strinjaš, da se sodnikom odvzame status trajnega mandata in podeljuje licenca za dobo 4ih let, z možnostjo podaljšanja ali trajnega odvzema licence ?

Ali se strinjaš, da politik v Sloveniji ne sme imeti možnosti za več kot dva 2 letna mandata, brez vseh bonitet, v celem življenju ?

Ali se strinjaš, da se županu Borisu Popoviču in nežupanu Luki Juriju, za požrtvovalnost in skromnost v boju ZA osvoboditev Ankarana, postavi kipa v naravni velikosti na meji med kopersko in ankaransko občino, tik poleg pa, v smeri Ankaran, jumbo plakat z napisom : Ostali izvolite naprej !

Don Marko M