Mislim, da je pravi in zadnji čas, da se Kek poslovi od selektorskega stolčka naše nogometne reprezentance. To sicer trdim že vsaj zadnjih 10 tekem naše reprezentance, ampak zdaj je pa res zadnji čas. Kek je mogoče res rojen pod okriljem Fortune, a mislim, da je tudi njemu zdaj že dokončno jasno, da je pokuril vse njene kredite. Da ne bo nesporazuma – vesel in ponosen sem, da so naši nogometaši presegli dosežek neke “zlate generacije”, ki jih je po tem “uspehu” naših na SP v Afriki naredila v najboljšem primeru le še “bronasto”, če že ne oksidirano. Ravno tako sem vesel in ponosen, da je ta ekipa postavila tudi nov… mejnik uspeha bodoči generaciji. Kar pomeni, da bo naslednja generacija že v osnovi imela najmočnejši možen izziv – preskočiti dosežek v Afriki. To je za motivacijo in določanje cilja naravnost odlično. In mogoče še najbolj pomembno je dejstvo, da je ta generacija že plod slovenske in ne več jugoslovanske nogometne šole, kot je bila tista “zlata”. Uh, izjemno težko mi gre beseda “zlata generacija”, ko pa, razen končne štale, niso dosegli nič končnega posebnega. Kot sem tudi še posebej vesel, da je polovica reprezentance Primorcev. Ampak vsa umetnost je v tem, na kakšen način so naši nogometaši prigurali do tega “uspeha”.
A daleč najbolj pomembno ob tem nastopu naših nogometašev na SP je in ostaja dejstvo, da je za promocijo in prepoznavnost naše male podalpske 23 nogometašev naredilo ogromno več, kot vsi naši politiki in turistična organizacija od rojstva Slovenije 91′ do danes.
In kot sem že pred meseci zapisal se je še 1x več potrdilo, da ob vseh naših zavoženih politikih le še športniki rešujejo ugled naše države, torej slovenskega naroda. Iz poslovnega vidika pa je itak povsem jasno, da je nogometna reprezentanca postala v slabih dveh letih, praktično iz nič, najbolj profitno podjetje v naši podalpski, ki za svojo promocijo ni porabila praktično niti €, jih je pa zato dobila nekaj milijonov. In če se naši gospodarstveniki in politiki iz tega ne bodo nič naučili, potem ni več Boga, ki bi rešil to državo.
Zdaj pa nadaljujem, kot ponavadi, brez dlake na jeziku. Najprej o navijačih.
Valter Birsa, zames sicer srce in možgani te reprezentance, je navijaško euforijo ob prihodu naših iz Afrike pospremil v enostavnih besedah : “Ne razumem te euforije, saj nismo narodni heroji….če bi kaj osvojili, tako pa….” In v teh njegovih besedah je ogromno razgaljenega.
Najprej, da je Birsa pravi športnik, ki ima že vgrajeno samomotivacijo, torej verjame vase in dejstvo, da se vedno da bolje, ker nikoli ni najboljše. A ob pogledu na tisoče navijačev, ki so jih pričakali ob prihodu je postalo jasno tudi, da ta narod že “krvavo” potrebuje idole, fair in nepopustne borce, da se vsaj poistovetijo z njimi, če že sami mogoče niso takšni. Nova zaušnica našim “vladarjem”.
A po drugi strani me je pri navijačih naših nogometašev zmotilo in to zelo in zares, da je 90% njih to postalo šele po tisti zadnji tekmi ruske rulete v Ljudskem vrtu. Ko je torej postalo jasno, da naši odhajajo v Afriko. Do te tekme večina njih sploh ni imela pojma, kaj in kako počnejo naši v kvalifikacijah. Saj razumem, da so “instant” navijači prisotni v vseh športih, ampak to je pa vseeno malo too much. Me res zanima koliko od tistih bo že naslednji teden znalo odgovoriti, kdo so bili strelci naše reprezentance na SP.
Javna pisna skrivnost je, da sem v navijaškem duhu krepko kritiziral igro naših nogometašev v kvalifikacijah. Celo napovedal sem, da naši ne bodo preskočili Rusov. Iskreno, s takšno igro, kot so jo kazali vključno s tisto tekmo je bilo jasno, da lahko le čudež obrne zgodbo. In ta čudež je imel ime – Sreča.
Sreča je bila namreč tista, ki nas je popeljala skozi pet zadnjih tekem kvalifikacij, čez Rusijo v Afriko. A jasno je bilo, da ne bo večna zaveznica. Nekaj dosti moraš pač tudi sam dati od sebe, če hočeš imeti njeno podporo. Že Alžirci bi nas lahko prvi in upravičeno nabili. Naša igra je bila namreč točno takšna, kot v kvalifikacijah – destrukcija nogometa.
Proti ZDA so naši sicer v prvem polčasu prikazali najboljši polčas od kar so skupaj in res me zanima, kaj je Keku kapnilo v podstrešje, da je drugi polčas “branil” rezultat, če pa je celemu svetu jasno, da imamo daleč najslabši centralni del obrambe. Kar se mene tiče, so tisto tekmo dobile ZDA, ker je bil njih tretji gol totalno regularen. V dokaz šteje tudi dejstvo, da je glavni sodnik tekme že naslednji dan moral spakirati kovčke.
Proti Angliji pa je Kek očitno nameraval narediti senzacijo, saj so naši začeli nekako napadati šele 20 minut pred koncem. Dosti prepozno seveda. In ne, niso krive ZDA, ki so napredovale z odlično akcijo in zabijanjem Donovana v zadnji sekundi. Kriv je Kek, ki je (spet) taktiziral, čeprav me čudi, kako se mu je to lahko zgodilo ob alfi in omega reprezentance Milanu Miklaviču, ki je vedno gojil napadalen nogomet. Večkrat sem sicer omenil in tokrat še zadnjič, da Kek taktizirati ne zna, ker za kaj takega moraš vedno, ampak vedno, imeti pripravljen, poleg A, še najmanj plan B in C. Kek pa se nikakor ni premaknil iz prve črke abecede. In posledično se je sreča, končno in upravičeno, odločila Keku obrniti hrbet in spremeniti naslov. Kar je mogoče še bolje, zdaj ko vemo, kako je Nemčija prerešetala in poplačala dolg zgodovine proti Angliji.
Kekovo izjavo, da je “mogoče to vse z njegove strani za reprezentanco” na določen način sicer razumem. Povsem jasno mu je, da s to trenutno ekipo v kvalifikacijah za EP nima kaj preveč možnosti. Ali je s to izjavo, ob pogledu na nasprotnike v skupini kvalifikacij za EP, povsem realno razgalil misel svojega skrajnega dometa ali pa se je enostavno ustrašil morebitne blamaže serijskih porazov.
Če kaj, potem sploh ne dvomim, da je Kek dober in pošten človek. A kot selektor je svojo pesem izpel. In mislim, da je sedaj tudi njemu to povsem jasno. S to reprezentanco in pretirano zajetno obilico sreče je pač dosegel najvišji možni vrh. Poleg tega pa sploh ne dvomim, da v zrcalu “uspeha” naših nogometašev v Afriki na NZS že potekajo intrige in spletke, kako in kdo bo Keka zamenjal čimprej. Ker, tako slovensko je, da je treba pač tiste, ki dosežejo boljši rezultat enostavno zamenjati. Da ne bi niti po slučaju še kdaj kaj podobnega ponovil.
Vsekakor nam SP v Afriki prikazuje neko novo vrednost nogometa prihodnosti, ki se imenuje – totalni napadalni nogomet. Torej nogomet, ki prebija tudi granitne obrambe iz vseh možnih kotov, po zraku, po tleh in vse vmes. Nogomet proti kateremu lahko odgovoriš le na isti način, torej z napadom. Vse ostalo je zanesljiv poraz. Nogomet, kjer sta bogata individualna tehnika in že super kondicija v celoti podrejena ekipi. In tej miselnosti morata biti v celoti podrejena tako glava kot srce.
Ta naša reprezentanca kot celota seveda vsega omenjenega nima. Zato bo do sprememb vsekakor moralo priti. V konceptu sodobnega nogometa pa od naše reprezentance vidim zgolj Handanoviča, Brečka, Jokiča, Birso, Pečnika, Novakoviča, Krhina, Velikonjo, Burgiča, Šišiča, Šukala in Komca. Milana Miklaviča pa vsekakor obdržati kot trenerja naše selekcije. Vse ostalo je pač treba zamenjati, če hočemo že v kvalifikacijah za bližajoče EP vsaj nekaj uporabnega prikazati. Na srečo se pač ni treba več zanašati, ampak je treba začeti igrati sodoben nogomet.
Čeprav sem, med vrsticami, povsem razumel Prašnikarja v neki enominutni tv izjavi, čeprav tega sam dobesedno ni rekel, da je pravi za zamenjavo Keka, pa vseeno mislim, da se nam s Prašnikarjem ne bi kaj bolje pisalo. Res je, da dosti bolj kot Kek “voha” igro, ampak to so leta izkušenj, ki pa Prašnikarju še vedno niso vcepila sodobnega nogometa, za bunkerje s katerimi je dosegel vse svoje uspehe, pa itak ni več prostora.
Ampak drugih primernih kandidatov, razen tujih selektorjev ali Katanca, enostavno ni. In mene sploh ne bi motilo, če bi našo selekcijo v prihodnje, če že ne bi hotel Katanec, vodil Čiro Blaževič ali Fabio Capello. Vem ja, sanje so dovoljene. Ne glede na vse, pa bo ostalo zapisano, da je bil ravno Matjaž Kek tisti selektor slovenske nogometne reprezentance, kateremu je bilo naklonjeno, čeprav s Fortuno, da je s to ekipo postavil nov, visok izziv in mejnik za prihodnost slovenskega reprezentančnega nogometa. Vse kar bo manj od tega, bo zanemarljivo, čeprav ob dosti boljši igri, a brez sreče.
Don Marko M
Še malo branja, če nisi suženj časa...
- Še nevideno - vseh 22 zmag vojščaka Janeza Janše v sliki.....
- MOvember - hodi kot moški, govori kot moški.....
- Živela OF - ker se ve, kdo je zmagovalec NOB !....
- John Lennon - otrok vesolja
Ne vem, s čim se ti Kek ni najbolj prikupil, ampak treba je priznati, da je iz najboljših slovenskih posameznikov izstisnil maksimum. Borba, prijateljstvo, želja po igri so včasih več vredni kot pa rezultat. Slovenija je vendarle dobila narodne heroje, pa čeprav ti na SPju niso dosegli rezultatsko ničesar omembe vrednega. Igrali so nogomet, čeprav se bojim, da za totalen (napadalen) nogomet nismo sposobni. Osebno bi zadržal Keka, saj sreča spremlja pogumne, to pa naši reprezentanti pod kekovo taktirko so. Motivirani in tudi taktično dobro pripravljeni, čeprav je res, da ogromno delo tu opravi Miklavčič (še dobro, da ga imamo).
ne vem no, od vseh, ki so greli selektorski stolček, mi je kek daleč najljubši.
sicer pa, če bi malo bolje spremljal izjave drugi (bivših trenerjev), bi lahko zasledil, da je vse to v bistvu rezultat branetove genialne žilice, da je vpoklical večino ravno teh fantov. o ne, brane nikakor ne more preboleti, da ni bil najbolši trener, še manj pa more preboleti dejstvo, da se samo on spominja, kako veliki nogometaš je nekoč bil, ostalim je pa res vseeno. večina mladcev se ga po drugem, ko butastih izjavah itak ne spomni.
Upam da Kek ostane. Vsaj do evropskega prvenstva.
V bistvu mi je bilo najbolj žal ravno zaradi njega, da našim ni uspelo naprej.
Črt
sem lepo napisal, da se mi Kek ni nikakor prikupil zaradi taktiziranja, neposrečenega in neuspešnega seveda…..glej, celih 18 let sem bil aktiven igralec velikega in malega nogometa, zdaj le še malega in več kot vem kako deluje ustroj nogometne ekipe….predvsem pa smo imeli odličnega stratega Ivana Marjona, ki nas je naučil, da je nogomet dosti več kot igra….tudi zato smo, že kot mladinci “nabijali” praktično vse članske ekipe v slovenski ligi….a to le zato, ker nas je zanimala le zmaga…..tudi ko smo vodili recimo 2:0 si nikakor nismo privoščili “čuvanja” rezultata ampak smo jurišali do zadnjega žvižga sodnikove piščalke….smo bili pač vzgojeni, da rezultat tekme ni v nogah nasprotne ekipe ali sodnika, temveč zgolj in edino v nas samih….
in tega, razen pri igralcih katere sem navedel za prihodnost, enostavno nisme opazil pri naših nogometaših že od kvalifikacij….v bistvu sem zelo jezen na Keka, da je pri rezultatu 2:0 proti ZDA našim zaukazal umik v obrambo in to je bila tista kardinalna napaka – napaka taktiziranja…..kot proti Angliji…..a teh taktičnih napak je Kek nabral že za izvoz in vedno ga je Fortuna nekako izvlekla in zadnji čas je bil, da mu je povedala, da ga ima dosti…..
ne, naši nogometaši niso nobeni junaki….to bi bili če bi, kot je Birsa rekel, osvojili vsaj tretje mesto….
Kek pa je še najmanj naredil za to reprezentanco, razen tega, da jih je pač po dolžnosti izbral…..verjemi pa, da je že sam vpoklic v reprezentanco, poleg zajetnega zaslužka, višek motivacije za nogometaša, tistim pa, ki to ni, itak nima tam kaj delati….
sam nikoli ne sodim zgolj konca neke zgodbe ampak njen celoten potek in kdor je spremljal kvalifikacije ta bo moral priznati, da naši, vključno s tekmo z Rusijo, niso napredovali zaradi neke kakovostne igre, ampak bolj in predvsem zaradi sreče…..najbolj pa mi je šlo na živce, ko je Kek skozi trobil, da naši lahko igrajo nogomet….pa jasno, saj zato so tam in plačani….a tudi ženske igrajo nogomet…..
in že ko omenjaš, da sreča spremlja pogumne…..naši niso bili pogumni, niso bili drzni, niso si upali, enostavno so napolnili hlače v ključnih trenutkih, kar je itak že zaščitni znak slovenskega kolektivnega športa….in za to je bil nesporno edini glavni krivec ravno Kek….ker, ko pravi vodja reče igramo na zmago, potem je to jasno vidno na igrišču…..pri Keku pa je bilo vidno vse obratno….sicer pa Keka po svoje razumem – bil je obrambni igralec in takšna miselnost se ga je prijela…..
epilog – naši enostavno, tudi in predvsem zaradi navodil Keka, niso “umirali” na igrišču za svojo reprezentanco……in verjemi, da bi raje videl, da so že od kvalifikacij iskreno puščali srce in znoj na igrišču, pa četudi bi izpadli že tam, kot pa da so se na račun sreče prišlepali do nekam….pa si poglej, kako so dočakali navijači in mediji Italijane in Francoze…..gre namreč za isto zgodbo kot naših nogometašev…..
a
saj ni, da smo imeli do zdaj kakšen hud selektorski izbor…..meni je osebno Katanec še vedno zakon, ker ima pač zmagovalno miselnost….za razliko od Keka….tiste ostale Oblake, Verdenike, Prašnikarje pa sploh nima smisla omenjati, ker so skoraj izbrisali našo nogometno reprezentanco iz tega planeta…..
ma če bi Kek ostal, potem bi moral najprej sam pri sebi spremeniti način miselnosti iz defenzive v ofenzivo…..ker, glede na nasprotnike kvalifikacij za EP, je to edini način, da bodo odigrali vsaj vzpodbudno….zdaj je namreč že vsem jasno, da proti naši reprezentanci po sredini igrišča do gola lahko prodira tudi vsaka ženska reprezentanca….ma, meni se labilnih in zgrešenih taktiziranj Keka res ne da več gledati, ker enostavno niti noče probati drugače, na čisti totalni juriš……da bi se pa ob gledanju tekme skozi tresel ali bo sreča, zgolj in edino samo sreča potrkala in nas rešila tik pred zdajci pa res nima več nobenega smisla….
Bistvo pravih zmagovelcev je v tem, da nehajo pavi čas. In to je to. Sreča, da nismo šli naprej!!!
Nemci bi nas nabili kot so Angleže, potem pa jokkk… POČASI In to je prava pot.
Na to temo ne morem dosti modrovati,ker sem bolj resno spremljal naše šele v Afriki.Če bi jaz bil Kek bi sam odšel točno zdaj kot je na nekem višku to naredil tudi Katanec.Se pa moram žal strinjati s teboj,da je naš centralni del obrambe in veze zelo počasen in tehnično neuigran.Jaz mislim,da bi Keka lahko zamenjal Miklavič ker je že opravljal levji delež v reprezentanci.Don,zdaj boš pa lahko na miru pil pivo med tekmo ko ni več naših tam.:)
Joj mucek,bo najboljše da gresta s Kekom na pivo preden ga kar sam odstaviš.Me je pri Keku zmotilo to,da tako malo moško vodi ekipo na tekmi.Nič adrenalina,nič akcije,kot da ni štajerc. 😉 🙂
kandorfer
strinjam se s tvojo miseljo, le, da ne razumem komu si jo namenil….ker za naše nogometaše s Kekom na čelu sigurno nima pomena….
in ja, tako kot praviš….počasi je treba, ampak vztrajno….zamenjat sredino obrambe in vezne linije, kar res ne bi smelo biti težko, glede na to, da premoremo že cel kup odličnih mladih nogometašev na teh področjih….nekako se vse reprezentance osvežujejo po vedno uspešnem konceptu – polovica ekipe starejših izkušenih in druga polovica mladih, tekaško hitrejših….ob vsem tem pa pravega, avtoritativnega selektorja, ki, kot neizprosen borec, prenaša svojo miselnost v glave igralcev….bemti, še Slovaki so naredili več na SP, čeprav so jih v kvalifikacijah le naši, spet s pomočjo sreče, edini 2x premagali….ampak pri njih selektorju ni časa za počivanje….
Billy
no, Katanec ni ravno da je sam hotel iti, čeprav je res, da se NZS ni postavila njemu v bran, da bi ga zadržala….
mislim pa, da Miklavič ni primeren za selektorja, čeprav je vse nitke zložil na kup….je sicer odličen nogometni znalec in taktik, ampak premalo čvrst, da bi naribal igralce po potrebi….vem, ker je treniral tudi Koper v najboljših dnevih nekoč….
pivo pa, prav imaš, zdaj pijem med tekmami dosti bolj zrelaksirano in brez zatikanj…. 😎
Ivonca
mu bom povedal tvojo misel, ko bova na pivu…če mu je slučajno ne bom že prej po mailu dostavil…. 🙂
Dobro argumentiranje glede Keka in vsega tega, čeprav moram priznati, da sam na stvar gledam malenkost drugače. Težko je igrati napadalno, če druga ekipa vrši težak pritisk in si še fizično izčrpan (2. polčas proti ZDA), čeprav je res, da bi morali večkrat potegniti proti golu, kar sem ob gledanju vpil v televizor že med tekmo. Pa 3. mesto je daleč od naših realnih možnosti, že uvrstitev je prvovrstni uspeh. Nimamo kadra, kot ga imajo Italijani in Francozi, tako da se ne moremo ravno primerjati z njimi. Se pa strinjam, da bi včasih morali zaigrati tako kot Inter na prvi polfinalni tekmi proti Barceloni, ko se ni zadovoljil le z golom ali dvema – takrat bi rezultati eksponentno poskočili, le kdaj bi se mogoče ušteli. V celotnem ciklusu smo imeli srečo, vendar smo si jo pomoje tudi zaslužili. 🙂
Kljub temu, da si bil kao nogometaš – verjetno ljubiteljski v kakšni yx ligi imaš bolj malo pojma o nogometu – ravno to je bila napaka Keka v drugem polčasu – naši niso vedeli, kaj bi igrali – namesto klasični bunker a la Mourinho – so nekaj kao po srdini hoteli parirati atletskim Američanom! Vsak butelj igra bunker in destrukcijo igre pri 2:0 – sploh ko je vložek ogromen
hehe, Črt, takšne kot ti imam najraje, ker se rade volje spustijo v debato, lastno argumentirano seveda od katerega končnega cilja prepričanja ne odstopijo, čeprav argumente spretno zarolajo….imaš potencial voditelja…aja, saj to si že začel… 😉
alora, srečo smo imeli v kvalifikacijah in do Alžirije enostavno zato, ker so se naši nasprotniki, razen Slovaške, sreči že prej nekaj hudo zamerili in ker sreča mora krožiti je pač postala za trenutek tudi pri naših fantih, torej Keku, da si utrujen aod vsega pač malo odpočije…….
glede izčrpanosti pa ti seveda postrežem s svežimi argumenti…SP je turnir sedmih tekem….največ toliko jih namreč odigrata oba končna finalista….
SP je top of top nogometa in tako moraš priti nanj tudi pripravljen….naši nogometaši, vsaj tej, ki so bili na igrišču, odigrajo v tujini povprečno 30 tekem na sezono, ker pač ne igrajo vseh tekem….trenirajo pa isto kot tisti, ki jih odigrajo 70-90, recimo Messi, Rooney, itd…..
po tej logiki bi seevda naši nogometaši morali biti bistveno bolj spočiti in bistveno več in bolj garati….pa mi ti povej, zakaj temu ni bilo tako….
in seveda se nikakor ne strinjam, da je bilo 3. mesto daleč od naših zmnožnosti…..vse je v glavah….tudi Kekovi, ki je pač po svoje pletek taktike in se zapletel…..
glej, Slovaki so šli naprej iz skupine, ker so verjeli v svojih glavah, da to zmorejo…in pazi, edino naši fantje so jih v kvalifikacijah premagali in to 2x….po tej logiki bi torej naši morali ravno tako preskočiti skupino….
verjemi,d a se bom potrudil na vsak tvoj argument poiskati protiargument, a eno ostaja nesporno – milijonkrat raje bi videl, daq bi naši garali častno in pošteno in brez Kekovega fantaziranja, pa tudi če bi se plazili po igrišču na koncu in tudi če bi vse tri izgubili…..ampak to bi bil časten poraz, ne pa kot se je zgodil tisti, ko ga je pripeljal Donovan v minuti pred koncem…..sami smo imeli vse niti v rokah, le Kek tega ni in ni hotel izpeljati oz. je tako, kot pač zna – netaktno….in kaj drugega tudi ne more biti potem….
no ja, saj bo boljše….ostali bodo tisti borci, katere sem omenil in prišel bo selektor, ki bo avtoriteta, karakter in stroka obenem….potem se lahko začnemo igrati tudi brez sreče….
đouži
in kaj sem jaz napisal….točno to kar tudi praviš – Kek je izbral napačno taktiko in fantje so jo tako odigrali….
druga stvar katero navajaš, sem ravno tako omenil….torej poskus naših preko sredine proti američanom….tudi tukaj sem povedal, da je sredina, tako vezna kot obrambna v naši reprezentanci daleč najslabši člen….torej druga taktična napaka Keka…
za igrati bunker pa moraš imeti v prvi meri ravno sredino najmočnejšo….in ja, to ve res vsak butelj….ker če je nimaš, potem pač igro poskušaš preusmeriti na boke, kar pri nas edino funkcionira in dodano preskok igro….in ja, obrambni bunker se začne izvajati, če že, takoj na nasprotni polovici, ne pa jih čakati 30 metrov pred svojim golom….ti kot nogometni strokovnjak to zagotovo veš, anje….
in spet ja, nisem igral nikoli v yx ligi, katero omenjaš, zgolj v slovenski ligi, kar pa je danes itak xy liga, čeprav v jugi ni bila….ti si pa verjetno igral v žnj ligi, že ker zgolj ponavljaš moje navedbe…pa naj ti bo, že ker velja pravica svobode govora…
Pozdravljam in podpiram tvoje komentarje. Sem zelo vesel in ponosen, da se je Slovenija uvrstila, da se nismo blamirali na tekmah in da smo presegli dosedanje rezultate. Če je bil to cilj (očitno je bil) je dobro, da vemo, da smo ga dosegli. A če želimo kaj več, je po mojem mnenju potrebno narediti nekaj radikalnih sprememb v celotnem štabu. (O tem sem pisal tudi na svojem blogu)
Lp
Edvard
PS: http://edvardkadic.blog.siol.net/2010/06/24/nogometno-prvenstvo-2010-in-zakon-privlacnosti/
jaz naših sploh nisem gledala v kvalifikacijah,sem jih pa gledala na SP in me niso navdušili,…ok.so se pač trudili