Predsednika naše male podalpske vidim tako, da ga v glavnem ne vidim. In to kljub še kar velikosti, čeprav se ne morem znebiti občutka, da je bil prvi predsednik višji. Včasih se celo ne morem znebiti občutka, da je prvi predsednik še vedno v polnem statusu aktualnosti. Da ne bo napačnih interperetacij – na predsedniških volitvah sem glasoval za Dr. Danilo Tűrk-a. Pa ne zato, ker bi me prepričal s svojo predstavitvijo, pač pa zato, ker dejansko ni imel prav nobene sprejemljive konkurence. In kakor obrneš, nekdo pač mora biti predsednik države. Naš predsednik me je sprva celo puščal indiferentnega v svojih nastopih, ko je… njega diplomatska drža celo krepko presegla vsako diplomacijo umetelnosti in do obisti šablonsko izdelanega izražanja, ki ne dopušča ne besede več, manj pa jih že itak ne more biti.

Življenska šola me je že zdavnaj naučila, da so ljudje diplomacije zgolj kvota discipliniranega izražanja mehanske intonacije, v svoji maximalnosti interpretacij vredni minimalnega zaupanja, ne glede na položaj zasedenosti. Tudi če bi zapisal ‘nič zaupanja’ se ne bi nič zmotil. Politike in sorodne modele je pač treba znati poslušati na drugačen način. Ker tudi v svoji najmanjši izjavi, na prvi videz tudi povsem enostavni ali nerazumljivi, povedo vso bistvo nadaljevanja, ki seveda šele prihaja.
In ja, predsednik naše male podalpske je po statusu tudi – diplomat. Diplomat celo do lastnega ljudstva, tudi tistega, ki ga je izvolilo. Tako in toliko diplomat, da celo pričakuje od ljudstva diplomacijo. Ker če ljudstvo, med kar sodijo tudi mediji, tudi neodvisni blogerji, brez vsake diplomacije, a zato toliko bolj spontano in iskreno na glas prikazujejo in opisujejo dejanska že izvedena dejstva, za nameček pa še na glas opozarjajo na svoje kratene pravice, potem naš vrli predsednik ni več dobre volje.

Ne le da ni dobre, postane celo zelo slabe volje. Ker diplomatsko razume drugačnost. Tisto drugačnost ljudi, ki jih diplomacija ne hrani, ampak siromaši. Tisto drugačnost, ki ga je postavila za predsednika v upanju na drugačnost.
“Mediji bi lahko začeli poročati o prijaznejših temah” je pred dnevi predsednik Dr. Danilo Tűrk zelo pokroviteljsko izjavil. In ja, šokiral tudi mene. Od diplomata enostavno nisem pričakoval tako nediplomatske izjave. Od predsednika pač.
Naš predsednik, tudi on, je očitno že zelo naveličan in skravžljan v organu med ušesi od silnih vsakodnevnih novic medijev in vzklikov državljanov, ki zahtevamo eno drugo državo – tako pošteno, dostoj(anstve)no, takšno na katero bodo ponosni tudi naši potomci.

Namesto tega našega predsednika najedajo iz vseh strani korupcije, tajkuni, lopovi, opeharjen in vedno bolj puntarski osiromašen narod v serijskih stavkah, kateremu bo počasi ostal v lastni posesti le še osebni ponos in mačehovstvo do matere države. In seveda mediji, ki o vsem tem neusmiljeno poročamo.
In zdaj bi rad naš predsednik temu naredil konec. Zahteva od nas prijazno izražanje. Najprej od medijev, ker mediji naj bi vplivali na ljudstvo. Na spored naj bi torej nastopilo opisovanje in poročanje o samo lepih zadevah.
In ja, jaz se z njim v popolnosti strinjam. Začnimo že enkrat gledati in delati, poročati drugače – okolju prijazno. Prisluhnimo našemu predsedniku. Izpolnimo njega željo in tudi njemu omogočimo, da postane, tako kot sam zahteva, prijaznejši in boljši predsednik prijaznejšemu in boljšemu ljudstvu.

Dajmo si duška v medijskih poročanjih in gostilniških debatah, kako je naš vrli predsednik podelil zaušnice našemu celotnemu parlamentu in jih kot male otroke spravil v kot na kolena, za kazen, zaradi nespodobnega obnašanja. Poročajmo, kako jih je potem “opalil” krepko na plačah zaradi nesposobnosti, povzročene škode in več kot polovico zamenjal brez vsake diplomacije, a iskreno, spontano, odločno in zelo v imenu ljudstva.
Poročajmo, da je tajkunom v enem samem dnevu pobral in vrnil ljudstvu vse, kar so oni prej ljudstvu pobrali.
Bodimo prijazni in poročajmo, da se naš predsednik prevaža po svetu v najcenejšem letalu. Tudi v Bosno. Ker on razume stisko lastnega ljudstva in se ne razmetava z raznimi protokoli. Dajmo to povedati na glas in slikovito.

Dajmo povedati, da je naš predsednik obiskal prav vsa poplavna območja in ljudem obljubil in tudi izpeljal vso potrebno pomoč takoj in zdaj, vključno z odškodninami četudi niso imeli zavarovanj.
Dajmo lepo povedati, da naš predsednik vsak dan obišče kakšno družino, katero je ta država pred njega prihodom spravila na rob preživetja in da jih je obiskal s čvrsto obljubo pomoči v najkasneje mesecu dni.
Dajmo povedati, da je naš predsednik Dr. Danilo Tűrk kot prvi slovenski predsednik uvedel brezplačno osnovno in srednjo šolo, ko staršem ni treba več niti centa prispevati za obvezne šolske potrebščine.
Dajmo lepo povedati, da je naš predsednik po celi državi uvedel brezplačne oblike rekreacij vseh oblik za mlado in staro.
Pa dajmo povedati še, da je najprej znižal, v isti sapi pa prepovedal vsako vzdigovanje cen državnim podjetjem, od elektrike, vode, komunale, trgovine….

Pa da je spravil lastno ljudstvo na referendum, kjer je predlagal, ljudstvo pa odločilo, da se davki iz sedanjih 70 znižajo na 20%, obenem pa premožnim vzdignejo na 80%.
In dajmo povedati še, da je naš predsednik pravi dedec, prava muškarčina, ki ima poleg žene še najmanj dve Moniki, od katerih je ena lahko tudi Levinski. Če je bila dobra za predsednika ZDA, bo tudi za našega, zdaj ko je še bolj izkušena.
Ja, poročajmo takšne prijazne stvari, ker naš predsednik to pričakuje in zahteva. Na nek način je pač prvi. In imejmo ga radi, ker nam vsak dan omogoča, da takšne prijazne novice objavljamo, ker pač nimamo drugega razloga.

Don Marko M