Prihajajoče lokalne volitve bodo (ne)srečne za vse slovenske občine, razen v Kopru. Na Obali smo pač bili vedno nekaj posebnega in posebni župani so tako bili le vzročna posledica. Drugi del naslovne izjave, žal, ni moja pogruntavščina, temveč kar javna osebna izjava mojega župana Borisa Popoviča. In ja, z marsikatero izjavo ali dejanjem našega župana se nisem in ne strinjam, a tej njega spretni izjavi enostavno moram pritrditi, ker je enostavno prva modra in objektivna v obeh njega mandatih skupaj. Če jo sam župan javno prijavi itak ne gre dvomiti v njeno resničnost. Poleg, končno, iskrenega izpada mojega župana pa… je jasno tudi to, da na Obalo prihaja potres. Volilni. Ki se bo za Koper zgodil sicer malo kasneje, a končna slika zaradi tega nikakor ne bo kaj prida izkrivljena.

Na Obali se bo v teh volitvah zgodil, prvič tudi za Slovenijo, klasičen test strpnosti. Za začetek v Piranu, kjer bo očitno Dr. Bossman resno načel izpostavo trdnjave mojega župana. Po logičnih kriterijih ji bo celo zadal rušilno stran desnega dela obzidja. A gospod Bossman, bolj kot zaradi svojega službenega statusa in strankarskega programa, buri duhove zaradi svoje barve. Pa ne politične. Ampak svoje. S svojo temnopoltostjo je namreč, na moje veliko razočaranje a nikakor presenečje, izzval negativne izjave pri starejši populaciji Pirana. Ki pa so, na pametno srečo, v zadostni manjšini, a dovolj veličini, da delajo sramoto celi Obali in Sloveniji.

A verjamem, da bo Dr. Bossman postal prvi temnopolti župan v naši mali podalpski. Pa ne zaradi barve, tudi ne zaradi strankarskega programa, ki v svoji rdeči barvi bolj izgleda totalno popravljen napak prosti spis, pač pa zato, ker je človeško razumen, strpen in odločen v svoji načelnosti. Če bo župansko funkcijo opravljal v celoti profesionalnega statusa, toliko bolje za pirančane.
Nič manj pestro ne bo v Izoli, čeprav tam zaenkrat vse poteka nekako bolj fjakasto. Kar pa je seveda le zatišje pred tramontano. Trenutno aktualni župan Dr. Klokočovnik še vedno ni izpolnil vseh svojih predvolilnih obljub prvega mandata, kar pa ga ne ovira, da ne bi podal novih za tokratni drugi mandat. Najbolj odmevna in še vedno v celoti njega neizpolnjena obljuba ostaja 100 brezplačnih kirurških operacij, katere očitno ne namerava izpolniti niti v naslednjih desetih mandatih. Če bi jih dobil seveda.

A ne kaže mu več prav vzpodbudno. Sploh potem, ko je nonšalanto izpustil iz rok ponos in zgodovino izolanov  – Delamaris. In bližnja ladjedelnica naj bi mu sledila. Po eni strani je to možna razumna poteza, saj je Izola tudi dejansko edino pravo turistično mesto na Obali in s to potezo naj bi se ta status le še okrepil, po drugi strani pa zaradi te poteze ljudje krepijo lestvico ZZZS. Predvsem pa še vedno lepo število ljudi ne verjame, da pod mizo še vedno nima razpredenih nitk z mojim županom, čeprav si kao “na smrt” oporekata v sovražnosti in spotikanju. A ne pozabimo stare ljudske modrosti – kdor se prepira, ta se ljubi. Dr. Klokočovniku sicer lahko res, čeprav po čudežu, uspe pridobiti tudi drugi mandat. A nikakor že v prvem krogu in nikakor enostavno.

No, pa smo prišli do mojega župana, Borisa Popoviča, ki vztrajno dokazuje, da je status gimnazijskega maturanta, katerega je nemogoče uvrstiti med poklice, sploh koristne, edini pravi za vodenje občine. Čeprav ne dvomim, da bi večina izobraženih s pastirsko šolo bolj rentabilno gospodarila s svojo čredico.
In ja, kar je res je res. Kot že uvodoma replicirano, moj župan je po celi črti kriv, da volitev letos v MOK ne bo. Čeprav vali krivdo na Ustavno sodišče, ki je volitve preložilo za, zaenkrat, nedoločen čas. A v takšno odločitev je sodišče prepričal ravno moj župan, ko je v pomanjkanju strpnosti in (ne)spretnosti interpretacije lokalne zakonodaje poskušal onemogočiti prebivalcem Ankarana odcepitev od MOK-a v neko svojo občino, ki bo zagotovo ena res redkih, ki bo sposobna se sama preživljati brez zadolženosti, torej bremenitve proračuna. Ankaran bo zagotovo dočakal svoj zvezdni trenutek, zaradi Ankarana pa tudi moj župan. To šele prihaja, čeprav se je že začelo, le zvezdi bosta drugačnega sijaja.

Dosežki mojega župana, kot popotnica za naslednjo kandidaturo, so naravnost vrtoglavi. Dobesedno. MOK, ki je še vedno neustaven, vključno z nekaj stoletno zgodovino Kopra namreč še nikoli ni bil tako zadolžen, kot je to danes. Do začetka županovanja mojega sedanjega župana sploh ni bil zadolžen. In, žal, noben čudež ne bo, če bodo te dolgove, plod kreativnosti mojega župana, odplačevali še otroci naših otrok. Po uspešnosti pa MOK v merilu naše podalpske, iz leta v leto, drsi po lestvici navzdol.

Zakaj že ? Zadnjih 6 let je Koper eno samo gradbišče, kjer vsako gibanje po javnih površinah za vse udeležence predstavlja že pravi podvig, extremni podvig. Utopija je namreč najti več kot 10m celega cestnega asfalta, kolesarske steze ali pločnika.  Ko se že povleče nova plast, se že čez nekaj mesecev zgodi, da se le ta začne razbijati, ker je pač nekdo prej nekaj pozabil narediti, za kar pa seveda ne pozabi izstaviti računa.
Najbolj vidni dosežki mojega župana so : fontana v krožišču ljubljanske ceste, ki, tudi po prenovitvi po letu dni, še vedno ostaja podobna ostankom bunkerja Soške fronte. Ampak vsak župan ima pač svoj okus za svoj spomenik. Potem je tu Pristaniška ulica alias nabrežje palm, kjer se tudi palme same čudijo, kaj tukaj počnejo, razen stroška. Pa plavalna dvorana treh bazenov, ki sicer še ni dokončana in v kateri bodo, poleg občasnih plavalcev, še dolgo plavali dolgovi.

Nedokončana je še vedno tudi nova promenada, ki je v čisti beton spremenila okolju všečno staro semedelsko vpadnico. Kakor tudi osrednji park pri tržnici, v katerem bo po novem sredi betona izstopala – fontana. Končane prenove, a še vedno nedokončan, pa bo ostal tudi mestni nogometni stadion. Potem ko je Luka Jurij neuspešno lobiral za sredstva obnove stadiona pri kolegu Lukšiču, ki je sredstva raje namenil Jankoviču, je zdaj jasno, da bodo stroški napol obnovljenega stadiona pripisani občanom. Čeprav se bodo po igrišču podili čisti amaterji profesionalne preračunljivosti.
Kljub obljubam mojega župana, da bodo omenjeni objekti zgrajeni mesece prej, pa so vsi pozidavo začeli pozneje in jo v zaključek tempirali v čas pred volitvami, ko bi seveda, kot dokaz uspešnosti za bodočnost, sledile slavnostne otvoritve ena za drugo. A volitev (še) ne bo, otvoritve se bodo zamikale, pa še slavnost bo zbledela.

Že drugi mandat pa mojemu županu kreativnosti zmanjka pri zaposlovanju, razen v občinski upravi, saj se stopnja nezaposlenosti v MOK dviguje iz leta v leto. Starejši občani še vedno sanjajo nov dom za ostarele, mlade družine sanjajo pomoč župana pri pridobitvi strehe nad glavo, vsi pa sanjamo urejene pločnike in ceste vsaj po mestu, če jih že v večini vasi po MOK še ni, kakor tudi višjo stopnjo socialnosti, ki je nekoč krasila Koper. Eh, zmanjkalo mu je še za marsikaj, ampak to mu bo vedno manjkalo.
Smo pa dobili tiskovino MOK, kao brezplačno – torej jo plačamo vsi občani, v kateri se lahko moj župan, v ekskluzivnih člankih, nemoteno predstavlja natanko tako kot si sam želi, ker če kje, potem ga ravno v tem njegovem glasilu res nima kdo cenzurirati ali mu ugovarjati. Seveda je ustrezna tudi spremljava ostalih izjav ostalih predstavljenih udeležencev v glasilu, kjer se lahko izrazijo zgolj tisti iz KJN, ki nikakor ne pozabijo povedati, da imamo odličnega župana in da Koper skozi napreduje.

No, nekaj je jasno. Volitve v Kopru bodo. Čeprav z zamikom v naslednjem letu. Do takrat ostaja moj župan točno to v podaljšanem mandatu, tokrat prvič proti njegovi volji, čeprav se ne upira ravno, obenem pa ostro obsoja tiste, ki ga že sedaj, v političnem konstruktu seveda, poskušajo onemogočiti še za tretji mandat. Enim gre pač rado v tretje, drugim pa 2x prej. Tokrat ga bo direktna županska konkurenca, v preverjeni strokovnosti, neusmiljeno izpodbijala namreč natanko tam, kjer mu je štab njegovega Matoza čistil traso do županskega stolčka – v vejicah stavkov.
Tako je o izidu volitev v MOK še prezgodaj beležiti končne zaključke. Bo pa zelo zanimivo. Čeprav, nekaj je jasno že sedaj – MOK takšnega župana ne bo imel nikoli več. Kakor tudi ne mestnega sveta. In za oboje je zaslužen ravno moj župan, ki je odločno priznal – “Za vse je kriv Popovič !”. Bom upošteval na volitvah.

Don Marko M