Najprej bom o novih športnih pridobitvah v Kopru. O tako opevanem novem stadionu. In, da ne bom pavšalen, kot kar nekaj slovenskih medijev, je treba jasno povedati, da je od minulega vikenda edini nov stadion v Kopru tisti – atletski. Le ta namreč upravičeno nosi naziv “nov”. Ker ga prej dejansko sploh ni bilo. Tisti obstoječi nogometni pa ni nov, temveč je zgolj doživel lepotno operacijo, katere pa niti ne bi bilo potrebno, če bi se stadion vzorno in gospodarno vzdrževal in dopolnjeval skozi leta. Ampak je kar je – naš župan je pridobil nov spomenik dokazovanja uspešnosti pred lokalnimi volitvami, vsi občani MOK-a pa nekaj letno odplačevanje 12 milijonov evrčkov leasinga, kolikor je ta spomenik požrl. Naš župan pač ni Janković. Bolj kot ob… pogledu na oba stadiona, pa smo si koperčani, sploh pešci in kolesarji, končno, po 5ih letih, vsaj za silo oddahnili od razsutih pločnikov in cest. Pričakovati, da bi pločniki doživeli celotne preplastitve so bile seveda iluzorna pričakovanja upoštevajoč instantno gradnjo, ampak tudi tako na vse konce in kraje poflikani pločniki in ceste so vseeno boljši, kot pa prejšnje luknje, ki so se serijsko dnevno klonirale in bi povzročale težave tudi vsega hudega navajenemu Indijani Jones.
Petkova uradna otvoritev je bila nekaj bolj všečnega, kar se je dalo videti v Kopru zadnjih nekaj let in mislim, da je program zadovoljil skoraj 5000 obiskovalcev. Prva uradna nogometna tekma na prenovljenem stadionu pa ni bila v soboto proti Olimpiji, ampak štiri dni prej, ko so ekipe našega župana in izvajalcev del na stadionu odigrali medsebojno srečanje. Zmagovalca sta itak bila oba že pred začetkom tekme, naš župan pa je onako “crnogorsko” profulao penal za svojo ekipo. Kdor zna pač zna. Dogaja se pa itak tudi najboljšim.
In potem v soboto, prvič v zgodovini NK Koper, nogometna tekma – pod reflektorji. Uf, prav čudno se počutim ob navajanju reflektorjev kot zgodovinske nogometne znamenitosti za Koper in to v letu 2010, sploh pa po tem, ko je bil Koper desetletja razvojno takoj za Ljubljano, kar pa od časov našega sedanja župana ni več.
Tudi nogomet v Kopru ni več kar je bil, ko so prvo enajsterico poganjali skoraj samo domači igralci, ki so z razkošjem nogometa pod Miklavičevo taktirko polnili stadion, tudi drugje po Jugi. Primož Gliga sicer gliha, ampak da pogliha bo treba še časa. In medtem, ko je bilo kar jasno videti krč koperskih nogometašev, verjetno kot posledica pritiska prve zmage na obnovljenem stadionu in številne publike, katero so v zadnjih 22ih letih samo sanjali, pa v vrstah Olimpije tega krča ni bilo opaziti.
Je pa bilo opaziti, da ima Olimpija na igrišču sicer 11 igralcev, a bolj malo ekipe. Kar je bilo sicer dobro za končnih 2 : 0 Kopra, a z dosti manj egoizma in nespretnosti napadalcev Olimpije bi verjetno danes pisal drugačen rezultat. Otvoritev obnovljenega stadiona je torej bila upešna iz večih vidikov, razen….
Ja, razen dveh prekinitev tekme in občasnega neokusnega skandiranja, katera so povzročili nekateri posamezniki pod krinko imena Tifozi. Ne vem (še), kdo jim je dovolil uporabljati naziv Tifozi, saj ta navijaška skupina uradno ne obstaja več, čeprav je res, da ime kot takšno ni bilo zaščiteno, ampak dejstvo je bilo, da niso bili tam zaradi športa, temveč zaradi cirkuške predstavitve. Kaj pa smo si o teh njih podvigih mislili ostalih čez 4000 gledalcev na tribunah, mnogi smo bili nekoč tudi pravi Tifozi najelitnejše navijaške nogometne skupine v Jugi, smo jasno sporočili z žvižganjem. Koper verjetno sicer rabi neke nove Tifoze, ampak sigurno ne takšnih. In če nečesa ne rabiš, potem tega pač ni.
Green Dragonsom pa tokrat, čeprav v manjšem številu, vse pohvale. V bistvu so celo šokirali presenetljivo pozitivno, upoštevajoč kaj vse smo že videli od njih v preteklosti. Ampak ena lastovka še ne prinese pomladi….

Zdaj pa še o sankcijah UEFE na račun Italije in Srbije. Italijanom 100.000, Srbom 120.000 € denarne kazni, italijanom pogojno tekmo brez publike, srbom 2 tekmi brez publike, srbskim navijačem prepoved kupovanja vstopnic za gostujoče tekme reprezentance za lep čas in najpomembnejše, tekma se registrira 3 : 0 v korist italijanov.
Sam mislim, da so te sankcije UEFE skoraj pravične. Skoraj. Skoraj pa zato, ker mislim, da je 6 odigranih minut srečanja dosti premalo, da bi se lahko presodilo v korist Italijanom za njih zmago. Tekma praktično ni bila odigrana. In dejstvo je, da igralci na igrišču nikakor niso bili krivi za huligane, kakor ne, da italijanski organi reda niso hoteli najprej preprečiti vstopa huliganskim navijačem Srbije. Če pa so jim že omogočili vstop, potem pa so krivi, ker niso že pri prvih znakih izgredništva iz tribun odstranili tiste, ki so pozivali in izgrede povzročali. Italijanski organi reda namreč niso dosti manj krivi, kot tisti srbski izgredniki. Saj veš, za vse sta potrebna najmanj dva.
Čeprav, če Ivana Groznega in podpornikov tam na stadionu ne bi bilo, potem tudi te zgodbe ne bi bilo, ampak bi bila le tista, ki bi morala biti. Tista športna. To je bila sicer jasna slika, kako lahko zaradi zamegljenosti nekaj nepotrebnežev nadrsa celotna reprezentanca in celoten narod, predvsem pa nadrsa šport.
S to kaznijo Italiji, pa je UEFA potrdila tudi mojo domnevo, da so italijanski organi reda namenoma dovolili izgrede, da bi tako lahko njihova reprezentanca dobila zmago za zeleno mizo. Izkoristili so pač ponujeno “priložnost” na najbolj nešporten način. Ampak če ne zmorejo italijanski nogometaši na terenu dokazati, da si zaslužijo eno od prvih dveh mest v skupini, potem jih tudi takšne nočem gledati. Zame bi bilo edino pravično, da bi se tekma ponovno odigrala, na nevtralnem terenu in brez prisotnosti publike.
Sploh, ker si cela država Srbija zaradi vandalov na športnih tribunah res ne zasluži biti kaznovana na takšen način, čeprav so vandali njih državljani in sploh, ker so se res potrudili z uvedbo verjetno najstrožjega Zakona o navijačih v Evropi in so sankcionirali celo zaporno izgrednike. Torej so dokazali, da jim je v interesu zaščita športa, športnikov in navijačev, posledično celotnega ugleda cele države. To bi UEFA enostavno morala upoštevati.
Sicer pa sta obe reprezentanci že napovedali ugovor na to odločitev in medtem, ko italijane muči zgolj tista denarna kazen, pa srbe muči le, da bi se tekma še enkrat odigrala, a tokrat v celoti, pa naj zmaga boljši. Vse ostale sankcije bo pač preostali nič kriv srbski narod moral pogoltniti in se naučiti.
Ne upam namreč niti pomisliti, kako bi se počutil celoten slovenski narod, če bi slovenski vandali, kvazi navijači, s svojimi izgredi in zapornimi kaznimi na nastopu naše reprezentance ali klubov v tujini, kaznovali celotno Slovenijo s takšno ali še hujšo kaznijo, kot je doletela Srbijo in deloma tudi Italijo.
Edina “dobra” plat te zgodbe pa je, da bo zaradi tega nepotrebnega in nesrečnega vandalskega dogodka naša kvalifikacijska skupina za EP 2012 pridobila naziv – peklenska skupina. Poslej bo namreč za vsako reprezentanco vsaka točka hudičevo prigarana in res zlata vredna.

Don Marko M