Ne razumem početja (pre)številnih, ki za božič prisegajo in se grejo družinsko idilo, pomoč sočloveku in priseganje na svetovni mir. Ker pač ne razumem, da tega ne počnejo preostalih 364 dni v letu. Lahko mi razložiš. V svoji resnični izvirnosti je božič praznik vseh ljudi sveta in Cerkev nima nobene (z)veze z njim, z materjo Naravo pač. Točna letnica nastanka sicer ni znana, je pa znano, da je božič pognal korenine dosti, dosti pred začetkom krščanskih časov, ko so, v obredih, mnoga ljudstva sveta ta dan častila kot nastop zimskega solsticija. Saj veš, to je tisti dan v letu, ko se Sonce ustavi in izpelje obrat, dan pa se začne… ponovno daljšati. Takrat je ta dan simbolično pomenil zmago dobrega nad zlim, sonca nad temo. Priznam, tudi mene daje vse prej kot navdušenje, ko se zunaj stemni že ob štirih in pol popoldne.

Pomen božiča je bil torej že takrat enoten, ne pa tudi dan izvedbe, saj se je praznoval v nekaj dnevnem razponu, odvisno pač od lokacije ljudstev. In tako in zato, je končno besedo za enoten dan praznovanja odredil rimski cesar Konstantin , ki je vladal v letih 306-337 in je božič uskladil z že obstoječim rimskim praznovanjem Sonca.
Dosti kasneje si je božič priredila in prilastila Cerkev, a čeprav je le en in edini bog, si Cerkev tudi pri tem prazniku ni bila in še vedno ni enotna. In tako ta praznik na 25. december praznujejo v katoliških, protestantskih in tudi nekaterih pravoslavnih cerkvah, medtem ko ga jeruzalemska, ruska, koptska, gruzijska in srbska pravoslavna cerkev praznujejo 7. januarja, ker so pač še vedno naravnani po julijanskem koledarju.

Simbolika praznovanja krščanskega božiča je predelana v praznovanje rojstva Jezusa Kristusa, saj Sveto pismo zapoveduje, da se je na ta dan, 25.decembra, Jezus rodil Jožefu in Mariji v tistem hlevčku v Betlehemu in ker zanj nista imela postelje, sta ga položila v jasli. Zato še danes, v spomin na ta dogodek, ljudje še vedno postavljajo jaslice, tudi pod praznična drevesa, pa tudi žive so vedno bolj pogoste.
V resnici pa se je Jezus rodil 1. aprila.

Božiček ne obstaja
Ok, ne mi zdaj v jok pa na drevo, pa tudi otrokom ne pokvariti veselja. Gre pač za še eno neskladnost v tradiciji krščanskega praznovanja, ki se pojavi ob omembi – Božička. Božiček namreč ni nikjer in nikakor naveden, kot sestavni ali sploh del tega praznika, torej nima nobene povezave s krščanstvom, še manj z prvotno izvirnostjo praznika. Božiček torej ne obstaja in ne sme obstajati za versko naravnane in kdor ga od teh vseeno uporablja, ta seveda krši praznično izročilo, tudi Cerkve.

Ampak, Božiček za nekaj vseeno obstaja. Za zapravljanje. Ja, američani, ki dosledno stremijo k temu, da so tako posebni in drugačni, predvsem pa najboljši, so si omislili šele v 19. stoletju – Ameriški božič. In posledično dodali kot maskoto Božička, ki je bil sprva sicer maskota tiste rdeče Cole, ker jim je totalni frajer Dedek Mraz že krepko načel živce s svojo bogatejšo, daljšo, predvsem pa pristnejšo zgodovino. Sicer bi meni bilo bolj logično, da bi bil, glede na izročilo, Dedek Mraz rdeč in Božiček bel, pa naj jim bo.

In potem vidimo, kako se  Božički zagozdijo v dimnikih, nekateri tam dočakajo tudi Novo leto, predvsem pa imajo enormne stroške za čiščenja svojih kostumov. Kot, da ne znajo normalno vstopiti skozi vrata. Dobra plat je seveda, da gospodarjem prihranijo stroške dimnikarja. Ali pa, ko po mestu hodi ali teče cel kup Božičkov, da se mi zdi, da je kloniranje imelo tudi pri Božičkih prste vmes. Skratka, tipično ameriško blodenje, namenjeno zgolj in edino – trošenju.
Ker božič v svoji izvirnosti ni uporabljal obdarovanja, razen človeškega iskrenega objema, so ameriški Božički posegli tudi po teh spremembah, katere so seveda prilagodili tipični ameriški miselnosti – materializmu.

Če torej prisegaš na Božička, kar seveda pomeni na ameriški božič, potem moraš imeti doma največjo in najbolj kičasti božično drevo, napisati moraš čim več voščilnic, nakupiti moraš za dva dni hrane kot da prihaja 4 letna vojna in seveda moraš nakupiti tudi čimveč daril, po možnosti čim dražjih, pa še zajeten kredit oz. minus si moraš nabrati na računu za vse te nakupe, da se potem zlagaš na kup do poletja.

Jasno je torej, da nikakor ni pomembno, da bi moral biti božič blagoslovljen, še manj (nekontrolirano) potraten.
In ne glede, po kateri od treh opcij praznuješ ta praznik, mogoče celo po četrti, ti želim, da (tudi) ta dan najdeš mir v svoji notranjosti, katerega boš z veseljem nesebično delil/a. Pa Sonček pozdravi in se mu nasmej.

Don Marko M