Dovolj reden bralec mojega bloga že ve(š), da sem vnet zagovornik emancipacije. Tiste ženske. Ker nedvomno koristi moškemu rodu. Več moških del in nalog, katere hočejo ženske povzeti, prevzeti in si nadeti, pomeni le toliko manj dela in dosti več prostega časa za moške. In v prostem času si moški privoščimo tudi – šport. Tudi po tv. Če je zraven še kaj za pod in na zob, toliko bolje. Nogomet že nekaj let nima več statusa striktno moškega ponosa, saj je ženska emancipacija že krepko posegla vmes, včasih celo nesramno dobro. Kdor je gledal žensko svetovno nogometno prvenstvo ve o čem govorim, kdor ni, pa naj ti povem, da je slovenska 1. liga cel smeh za… gledat primerjalno s tistimi nogometašicami. Bejbe šprintajo, lomijo, rolajo, volejajo, zabijajo – tudi z glavo, le dresa si ne slačijo ko zabijejo gol, kar sicer zelo pogrešam, skratka, nič enostavnega se ne more pisati moškemu, če se s kakšno takšno nogometašico znajde v neposrednem duelu in brez točno odmerjenega igralnega časa, a z obveznimi podaljški.

Zdaj ostaja samo še, da ženske prevzamejo vlogo rtv komentatorja tekme. Pardon, komentatorke. Pa ne le nogometa, temveč praktično vseh kolektivnih športov z žogo, kjer je število igralcev na igrišču presega več kot dva v posamezni ekipi. Le v čem je skrivnost, da ženske še niso pripravljene razkazovati svoje enakopravnosti tudi na področju rtv športnega komentiranja nogometa ?
No, da ne bo nesporazumov, ženske znajo biti odlične komentatorke, predvsem moških kolektivnih športov z žogo, ampak te spretnosti razkazujejo prvenstveno v sklopu splošnih debat ženskih krožkov ob srebanju kave, kjer je sicer pomembnejša lepota in gotovina nogometašev, nekatere tiste najbolj vnete, ki so obenem tudi športne navijačice na tribunah tekme, pa itak premorejo tudi takšne komentarje, zaradi katerih jih še župniki nočejo sprejemati več k spovedi.

Tudi na Obali smo sicer že navajeni, da italijansko Serie A plemenitijo v prenosih ženski reporterski vložki in to, tudi na oko, hudih bejb, ki so praviloma zgolj javljanja za kakšno minuto iz terena ali studia, ampak Italijanke to počnejo tako, da je za naše komentatorje bolje, da jih ne vidijo ne slišijo, ker bi zaradi zakompleksanosti kmalu zaključili kariero.
Tudi na nekaj tujih tv se ženske vklapljajo v prenose tekem kolektivnih športov z žogo, a sam še nisem imel te sreče, da bi v vseh letih naletel na rtv tekmo, katero bi v celoti komentirala – ženska. In to od prvega do zadnjega sodnikovega žvižga, lahko tudi med polčasom, ko sicer zlahka pogrešam sliko ne ton.

Kako torej prepričati žensko, sploh Slovenko, da v rtv prenosu (od)komentira celo tekmo nogometa, hokeja, basketa, rugbyja ali rokometa. Bogami težko. Ampak težko ne pomeni nemogoče. Čeprav, če upoštevam odgovore tistih cca 30 znanih žensk, katerim sem zastavil to vprašanje, bi lahko zlahka to postalo nemogoče težko.
Prav nobena od njih namreč ni bila pripravljena, niti za ceno 1000 € za posamezen prenos, stopiti pred mikrofon in v živo odkomentirati cele tekme. Niti off opcija jih ni kaj bolj prepričala. Je pa večina od njih bila toliko fer, da mi je naštela razlog(e) zakaj ne bi. Skupne točke, katere predstavljam v nadaljevanju, so sicer nekatere povedale na tako sočen način, da bi še kakšen porno producent zafarbal – jaz nisem ne eno ne drugo, čeprav jih nisem provociral v tej smeri, no, vsaj zavedno ne in zato bom te točke predstavil v bolj sprejemljivi obliki, čeprav praktično istega pomena. Klinc, tudi mladina bere blog. Tudi moja.

Ženske, tudi Slovenke, se torej otepajo možnosti rtv komentiranja nogometne tekme zaradi :
Orientacija
Nekatere ženske z njo sicer nimajo težav, če in ko se gibljejo po nakupovalnem centru. Točno vejo, da je levo spodaj v kotu akcija za parfume, desno akcija za najlonke, naravnost tekoče stopnice, zgoraj levo akcija za lubrikante, zgoraj desno akcija za čevlje in zgoraj naravnost tekoče stopnice. Nos pa je itak spredaj. Povsem druga zgodba je, ko stopijo iz nakupovalnega centra in ni avta ne na severu, ne na vzhodu, ne na zahodu, ne na jugu, čeprav bi moral biti tam nekje vmes.
Zagato lahko rešijo na dva načina : pritisne daljinsko odklepanje in vsaj en avto bo dal tisti znak “tukaj sem” od sebe, ali pa uporabi popularni navigacijski sistem – “čez 100m levo, 50m naravnost, 30m desno, ej desno sem rekel, desno ne levo..uf, kaj mi je tega treba”.

Pri rtv prenosu nogometne tekme seveda ni daljinskega odklepanja in navigacijskega sistema. Stadion, z travnatim igriščem vred, niti ni nakupovalni center. Celo goli so 1x levo, 1x desno, pa tudi zgoraj ali spodaj na tv ekranu. Dodatno pa orientacijo komentatorki lahko mešajo še nogometaši, ki tekajo v prav vse možne strani neba. Sploh pa številka 1 na levi strani igrišča ni isto kot tista na desni strani.
In če bi vse to še nekako uspele spraviti v komentatorske besede opisovanja dogodkov, bi nastopila naslednja težava – offsajd, oz. prepovedan položaj, ki je sicer še vedno uganka tudi za lepo število moških komentatorjev, tudi zato, ker en offsajd ni enak drugemu, čeprav je offsajd. In ravno offsajd je tisti ključni moment orientacije tako za igralce, sodnike, gledalce in seveda komentatorje, ter večen predmet temperamentnih izmenjav mnenj tudi med navijači. Kako naj torej ženska komentatorka reši nekaj, kar še moškim predstavlja težave ?!

Matematika
Ženska, ki trdi, da na nogometni tekmi 22 modelov preganja eno samo žogo definitivno ni primerna za komenatorko in je, jasno, matematika zanjo španska vas. A matematika je sila pomembna reč v nogometu. Ne pomnim namreč tekme, na kateri bi žogobrcalo samo 22 nogometašev samo eno žogo. Začelo se je sicer vedno z 22imi in eno žogo, a končalo tudi z 28imi ali 16imi nogometaši, ki so brcali tudi 20 različnih žog. Potem so tukaj še seštevki vrednosti nog na igrišču, kartoni levo in desno, tudi večkrat. Zmeda ? Ja, lahko tudi tako razumeš, ampak ženska se v zmedi ne počuti orientirano, razen v začetni fazi, ko jo povzroči. Ja, zelo rad bi poslušal komentatorko, sploh od trenutka začetne faze zmede dalje.

Lepota
Nogomet je lepa igra. Ampak, če vprašaš žensko, zakaj je lepa igra bo odgovor, no ja, ženski – ker igra Ronaldo, Kaka, Maldini – ker so, uhhh, tako lepi, tako srčkani, takšni cocoli. Dvom v pristranskost ženske komentatorke je torej lahko upravičen, če bi se po igrišču podil eden od njenih lepotcev. Uh, ne vem kako bi preživel, če bi v eni tekmi iz grla komentatorke slišal 100x “lepi Ronaldo”, čeprav bi on brcnil mogoče samo 10x.
Ampak raje kot vse, bi iz ust komentatorke slišal tisti “Gooooooooooooollll”. Tako natempirano, vzhičeno, temperamentno…hja, to je le še en razlog zakaj več ženske niso nogometne komentatorke. Občutki pri gol-u seveda niso enaki, kot če ženski njen mulc razbije šipo sosedu in mu potem posveti vso pozornost, mulcu mislim, čeprav je intonacija glasu lahko zelo podobna.

Tudi iz teh razlogov je jasno, zakaj žensk, tudi Slovenk, verjetno še nekaj časa ne bomo deležni poslušati v rtv športnih prenosih nogometnih, basket, rokomet, hokej, rugby ali podobnih tekem. Čeprav, jaz bi bil neizmerno srečen, če bi bil deležen vsaj enega takšnega prenosa, po možnosti kakšnega finala svetovnega prvenstva. Ker po tistem, ko sem povsem naključno slišal moškega moškega komentatorja drsanja na ledu za pare, ne vem kaj (tudi moje) ženske vidijo v tistem drsanju, verjamem, da bi ženske zagotovo ponudile bistveno boljši resničnosten šou komentiranja po katerem bi vsi pozabili na tekmo in komentirali zgolj le še – komentatorko. Ajde Slovenke, izprsite se, tudi brez wonderbra.

Don Marko M