Joj, joj, saj se mi je že skoraj zasmilila celotna podalpska turistična panoga, ko sem gledal izjavo turistične delavke enega od naših smučišč, ki je, v že skoraj krokodiljih solzah, razlagala, da bo, zaradi enotnih šolskih počitnic, izpad dohodka kao tako velik, da jim ob plačilu davkov do države verjetno ne bo nič ostalo. No, lepo, da je dodala tisti ‘verjetno’, kajti, samo totalen naivnež lahko nasede našim turističnim delavcem, ko stokajo o nekih finančnih primankljajih. Primankljaje imajo oni namreč zgolj v svoji (ne)miselnosti. Naval izgovorov in obtožb, da bodo, zaradi enotnih šolskih počitnic imeli hude minuse, so… milni mehurčki, ki se ne utegnejo niti napihniti.
Zanimivo, že kakšnih 15 let sem/smo vsako leto poslušal(i) isto turistično zgodbo, ki se na začetku leta vedno začne z molkom turističnih delavcev, če pa se že kateri slučajno oglasi, potem pač povejo, da je naš turizem v preteklem letu posloval v minusu. Zanimivo.
Ta molk oz. izražanje minusa turistični delavci prekinejo najprej po zimskih šolskih počitnicah, s (samo)hvalami, da so bili polni kot plinska jeklenka. Tem sledijo hvale o odlični zapolnjenosti med velikonočnimi in prvo majskimi prazniki, po koncu poletne sezone so polni sebe še najbolj na Obali, jeseni pa itak cvetijo terme in potem so tu že decemberski prazniki. Ja, vse je (bilo) vedno polno. Kar pa ni ovira, da bi v začetku naslednjega leta spet ponovili že viden scenarij, da se jim je zanohtalo od minusa, da bi pa povedali, kam vse so zagonili tiste silne prihodke od napolnjenosti, pa jim seveda ne pada niti na misel.
Do letos. Letos so se zgodile enotne šolske počitnice in naši turistični delavci, tokrat predvsem tisti, ki ponujajo snežne radosti, so ugotovili, da bodo imeli veeeelik minus na koncu leta. Tokrat so torej za krepkih 10 mesecev prehiteli čas v napovedi in krivdo že zdaj prevalili na šolsko ministrstvo, ker je sprejelo te enotne počitnice.
Pa je res krivo šolsko ministrstvo ? Seveda ne. Krivi so si turistični delavci kar sami, ki so, še enkrat več in znova dokazali, da so res pravi nesposobneži. In tukaj ne mislim na tiste turistične delavce, ki dnevno skrbijo operativno za boljše počutje gostov, temveč na razne menedžerje in komercialiste. Celih 7 mesecev so namreč vedeli, da prihajajo  enotne počitnice in imeli ravno toliko časa, da bi svojo zimsko panogo lahko ustrezno prilagodili v ponudbi tržišču.
Ampak zakaj bi, če pa bodo na ta račun, pod pretvezo nekega izpada dohodka, kao zaradi počitnic, potem še dodatno terjali državo, torej vse nas, da jim zapolnemo tisti manjko, ne da bi oni tudi s prstom mrdnili.
Naši turistični delavci letno, iz naziva izgovorov “slabe turistične sezone”, pobirajo zajetne vsote od države, torej davkoplačevalcev. Seveda ne vsi, še vedno pa dosti preveč in vedno isti, ki se vztrajno kažejo po medijih.
Naši turistični delavci, torej njih menedžerji, ekonomisti in marketing, so v bistvu čisto navadne lenobe, ki brez vsake slabe vesti še vedno živijo v nekih prijemih turizma izpred 50 let, ko je bila glavna in edina ponudba turistom postelja in nekaj za v želodec.
In medtem, ko naši spijo, tuji turistični delavci seveda pokajo od kreativnosti ponudbe, naši pa samo stokajo, da bodo zaradi enotnih počitnic Slovenci spokali smučat v tujino. Pa ja, kot da je to razlog.
Nekaj mojih znancev že leta hodi, skupaj z družino, na te zimske šolske počitnice v tujino iz povsem enostavnega razloga – za isto ceno ali celo še nižjo, kot na naših smučiščih, tam namreč dobijo neprimerno več in boljše kakovosti storitev. To je razlog in ne enotne počitnice.
Tisti sposobni dobri turistični gospodarji itak spretno poskrbijo, da so tekoče zapolnjeni praktično vsi njih termini, vsak dan, v času sezone, tisti nesposobni, kot tej naši smučarski, pa se raje smilijo sami sebi. Po svoje imajo prav, dokler jim država polne prigarane minuse tudi nimajo nobene motivacije, da bi kaj spremenili.
Podobna tej smučarski, je tudi poletna turistična zgodba naše male podalpske. Na naši Obali so cene navite v nebo in sam se ne morem nehati čuditi, kaj hudiča je tisto, kar lahko spravi Slovenca dopustovat na našo Obalo. Logike namreč ni nobene, razen če ni v ozadju sentimentalnih razlogov ali zajetnih upokojenskih popustov. Naša Obala namreč ne ponuja nič takšnega nepozabnega, razen cen, da bi kdo ne mogel preskočiti tega dopusta.
Ja, tudi na Obali naši turistični delavci živijo še vedno na lovorikah že res stare slave in na pamet jim ne pade, da bi iz gosta izvlekli še zadnji cent, razen tako, da mu navijejo ceno postelje in hrane. In to je to. Za nameček pa sem res jezen (in ne edini), ker se vsa ta turistična povišanja cen, ki se praviloma na Obali zgodijo Maj-a, vlečejo do naslednjega Maj-a. V prevodu to pomeni, da turisti plačujejo te višje cene tista dva sezonska meseca, mi domačini pa potem še vse do naslednjega maj-a, torej naslednje podražitve.
Sploh pa nisem nikoli razumel, zakaj preživeti počitnice, zimske ali poletne, v naši državi, če pa je preživljanje le teh v drugih državah lahko bistveno cenejše in pestrejše, predvsem pa lahko tako spoznavaš svet po dolgem in počez, raznolikosti kultur in običajev in se potem po povratku še bolj čudiš običajni slovenski zaplankanosti.
Po raziskavah izpred meseca dni se bo letos, v časi zimskih enotnih počitnic, odpravilo na več kot enodnevno smučarijo zgolj 10% Slovencev. Recesija pač. In če potem malo seštejem, je v bistvu ministrstvo za šolstvo, torej Lukšič, celo naredilo veliko uslugo zimskim turističnim delavcem na smučiščih, ko je poenotilo počitnice. Tako bo vsaj v enem tednu videti polna smučišča, ker v dveh tednih bi bila za videti že manj kot napol polna. Pa itak bo večina Slovencev med šolskimi počitnicami raje smučala s Tino Maze na Prešercu v Ljubljani.

Don Marko M