Ta teden so bili naši mediji polni vseh možnih predstavljanj naše reprezentance. Razlog – današnja kvalifikacijska tekma proti Italiji. Takšna reprezentančna predstavljanja se mi zdijo seveda povsem na mestu, če že hočemo kdaj postati tudi nogometni narod, kar bi bilo nedvomno bolje, kot pa tista, sploh v nekaj zadnjih letih, naša smučarska opcija prepoznavnosti “včasih smučam hitr, v glavnem pa zgrmim”. Čeprav je takšno medijsko ‘pumpanje’ dobrodošla novost, pa jo bo treba še malo okrepiti tudi v času mrtve sezone, ne le nekaj dni pred tekmami. Za razliko od nekaterih sam mislim, da današnja tekma ne bo spektakel. Bo pa zagotovo… jasno pokazala, kdo bo šel na EP 2012 – tja bo šel zmagovalec današnje tekme.

Povsem očitno torej napovedujem gole danes zvečer na zeleni površini Stožic. Glede na to, da sem že napovedal, da bodo naši fantje igrali odločilno tekmo za drugo mesto ravno v zadnji tekmi kvalifikacij proti Srbom v Mariboru, pa nič manj očitno napovedujem tudi današnjega večernega zmagovalca.
Seveda smo vsi selektorji, sploh po tekmi, ampak današnjo tekmo si bom ogledal z dosti večjo mero optimizma, kot tiste prej, sploh, ker se mi je izpolnila ena od tistih želja, katero na glas omenjam že leto in pol. Razlog pa je enostaven – Goran Šukalo je (spet) v reprezentanci.

In upam, da bo igral od prve do zadnje minute. Malo me je sicer zmotilo, ko sem po raznih forumih prebiral komentarje, kjer so kao navijači zapisovali “svojo” reprezentačno postavo, a prav v nobeni niso navedli Šukala. Očitno gre za mladce, ki se morajo o nogoometu še dosti naučiti.
S Šukalom je naša reprezentanca nedvomno pridobila na čvrstosti v sredini in obrambi, kar je bila več kot očitna pomanjkljivost te naše reprezentance. Šukalo nikolil ni izstopal z nekimi extra virtuoznimi potezami, čeprav je tehnično celo bolje podkovan kot 2/3 naše reprezentance, je pa zato zelo, ampak zelo koristen igralec, s prefinjenim občutkom za žogo, čas, borbenost, nepredvidljivost in prostor. Eden tistih, ki ga ne pograbi panika niti, ko drugi že, kot brezglave kure, blodijo po igrišču.

Te odlike v celotnem paketu v naši trenutni reprezentanci premorejo le še Handanovič, Brečko, Birsa, Matavž, Bačinovič pa je na odlični poti.
Vsekakor pa mislim, da bi se morali zahvaliti za minulo Kirmu, Korenu in Novakoviču, sploh, ker imamo kar nekaj zelo talentiranih mladcev, ki bi jih uspešno nadomestili. Kirm je sicer zelo uporaben igralec, pravi garač, ampak za ključne trenutke mu zmanjka koncentracije. Po kakšnem ključu je Koren še vedno v reprezentanci verjetno vesta le selektor Kek in on sam, dejstvo pa je, da Koren še nikoli odkar igra za reprezentanci ni prikazal nekih posebnosti nepozabnosti, razen (pre)številnih napačnih podaj, torej izgubljenih žog. Novakovič pa je očitno zaklenil v trezor tisto nepredvidljivost, ki ga je nekoč popeljala v Bundes ligo in ne najde več šifre, da bi ga odklenil.

Italijanska reprezentanca pa…hja, za tole, kar bom zdaj izjavil, se bo mogoče kdo začudil, ampak, ja – italijanska reprezentanca je močnejša kot je bila zadnjih 20 let. V velik plus jim gre celo to, da jih mnogi na nek način celo podcenjujejo, ker v svojih vrstah nimajo nobenega zvezdnika. Pa ga res nimajo ?
Imajo, imajo. Njihov največji zvezdnik je Prandelli. Odrekel se je vsej italijanski zvezdniški zgodovini in začel pisati, v to ne dvomim, novo blestečo zgodovino. Za začetek je dosegel tisto, kar italijanskim nogometašem v zgodovini ni bilo ravno samoumevno – vsi za enega, eden za vse. Kar pomeni, da so igralci, prav vsi igrajo v Serie A, dojeli, da so le kot ekipa zvezda. Vsekakor njih čas, v polnem sijaju, prihaja.

Zahovič sicer lahko nalaga kar hoče, ampak on je svojo reprezentančno priložnost zapravil že v Koreji, za nameček, pa se še vedno ni javno opravičil za blamažo. In točno toliko ga spoštujem.
Seveda bi zelo rad videl, da bi naši danes z ritmično, natempirano, srčno in, za spremembo, nepredvidljivo igro, spustili žogo več v gol, ampak problem je, ker ima vse to, vključno z omenjeno željo, tudi italijanska reprezentanca. Že to, da se je italijanska reprezentanca zgolj sprehodila po travniku Stožic v modni konfekciji, namesto v preznojenih dresih na treningu, pove marsikaj. Vsekakor pa – srečno naši !

Don Marko M