Redki so slovenski bandi, ki so na odru, v živo, brez plejbekov, sposobni narediti žurko, obenem pa še odigrati komade na takšni stopnji, da se obiskovalcu ni treba spraševati kateri komad sploh igrajo. Slednje se mi je že dogajalo pri obiskovanju koncertov nekaterih naših izvajalcev pred leti in če ne bi pevec povedal kaj so igrali, ne bi seštel niti pod razno, ker so njihovi studijski posnetki in tisti v živo totalno nasprotje. Pri velenjskih rokerjih Chateau zelo približno veš, kaj dobiš na koncertih, kar je lahko tudi dobro. Še boljše pa je to, da se jim je uspelo obdržati na kupu celih 25 let, katerih letos obletnico praznujejo. Da bodo v ta namen pripravili… žurko z velikim Ž sploh ne gre dvomiti. Sam sem se z glasbo Chateau srečal šele dobrih 10 let po njih nastanku, tam nekje 96′, pa še to po službeni “dolžnosti”. Kriv je bil seveda Mlinar na Muri, ker me je neznansko spominjal na neko moje najstniško obdobje. Takrat smo Mlinarju pač rekli Boat on the river, ki je sicer zame ena od povprečnih skladb Stix-ov, glede na to, da sem arhiviral vse njih LP vinilke.

Na Chateau pa sem drugače pogledal tudi zato, ker so zelo razločno napisali na cd, da je glasba delo Stixov, kar se mi je, ob poplavi raznih slovenskih zvezdnikov, ki so se samovšečno podpisovali kot avtorji tudi pod svetovno znane uspešnice, kar sicer počnejo še danes, zdelo dovolj pošteno, da prisluhnem njih ostalim skladbam.

Letos torej fantje praznujejo 25 rojstni dan in zvenijo še bolje, nekako kot tista pregovorna o vinu. Na intervjujih sicer bolj skopega izražanja, kar pa uspešno nadoknadijo na živih nastopih. Za letošnji rojstni dan so se Chateau spet zložili v tisto (po)polno udarno postavo, ki jih je v tistih 90ih postavila na seznam najuspešnejših slovenskih izvajalcev. Zvone, Matjaž, Stane, Sandi in Miran spet žagajo na polno, kar se lahko prepričaš, če ne prej, na njih prazničnem koncertu.

Do takrat si lahko prebereš, kako se je Matjaž odrezal na intervju vprašanjih, lahko pa obiščeš tudi njih spletno stran Chateau.si, kjer si lahko, poleg ostalih informacij, pretočiš brezplačno njih mp3 komade, tudi tiste njih največje hite, čeprav v kratkem prihaja njih nov cd na sonce, lahko postaneš njih prijatelj na FB kjer so pod nazivom Chateau Slovenija, lahko pa si zažvižgaš Lolo…..

Ste, kot Chateau, polni zgodb kot srednjeveški grad, žlahtni kot 100letno vino, praktični kot ležalnik ali kot steklenica vina na ležalniku sredi gradu ?
Skupina, ki deluje na sceni 25 let, je aktivna, jeklena. Mogoče je z leti tudi zrelejša, udarna, ki pa se drži svojega stila in ritmov.

Lani ste, po daljšem odmoru, spet začeli pospešeno koncertirati. Imate, po 25 letih, občutek, da vas emšo sprehaja, razsaja ali nagaja ?
No, po pauzi smo na sceni že tretje leto, z novim materialom, nas le žalosti, da kljub volji, ki jo imamo, pri nas pada zanimanje za slo-rock glasbo, kar opazimo tudi pri drugih bendih, a volja ostaja. Kar se pa tiče emša, ni nobena ovira, počutimo se kot leta nazaj ok.

Korenine ste pognali še v bivši Jugi, a krošnjo uspeha razbohotili šele v samostojni Sloveniji. Splet okoliščin, usoda ali tempiran načrt ?
No, z glasbo se ukvarjamo res že od juge dalje, prvi vidni rezultati skupine pa so prišli ravno ob nastanku nove države….pop delavnica 91 s skladbo…objemi me (1.nagrada str. žirije v kateri so bili vplivni možje glasbe….M.uMnih, M. Sepe, J. Robežnik…….)

Kateri šport ali hobi prepriča vse člane, da se zaradi njega družite tudi izven glasbenih podvigov ?
Kar se pa tiče druženja s športom, ga pa ni, oziroma vsak si pač sam najde kaj zase, saj smo malce rastreseni po Sloveniji, tako da so to le naši glasbeni treningi, ki nas srečujejo, pa kakšen pir po vajah, normalno

Chateau, rock band iz Velenja, se ob 25. obletnici obstoja vpisuje v kultne rock bande slovenskega rock-a. Foto : arhiv Chateau, blog Don Marko M

Zdaj ste se verjetno že sprijaznjeni, da je ponarodela Mlinar na Muri vaš biser, na katerega pomisli večina, ob omembi vašega imena.  Katera pravila mora upoštevati glasbenik, sploh slovenski, ko naredi priredbo, da ta ne bi postala plagijat ?
Pesem…mlinar…..je nastal po pogovoru ali ideji samega avtorja besedila T. Domicelja, sem pa zelo dobro poznal pesem original, ki sem jo tudi sam večkrat preigraval, ki pa niti ni tako enostavna. Načelo priredbe je, da mora pesem zveneti drugače kot original, na svoj način, ne kot sedaj, ko dobiš na netu play back, dodaš nek prevod, vokal in to naj bi bilo vse.

Če so vam v slavnih 90ih oboževalke na oder metale spodnje perilo, kaj potem mečejo danes ?
Ja,malce šale ni odveč glede perila, saj ni bilo tako hudo, moram pa reči, da nam je ta zvesta publika na svoj način izražala podporo in ljubezen do nas, ki pa ostaja še danes, saj videvamo še vedno iste face, le da imajo posluh tudi mlajši, katere so navdušili ravno oni.

Kateri dogodek, ki se je pripetil skupini, vam še danes pripelje nasmeh na usta ?
Ja, dogodkov je veliko, večina dobrih, je pa dogodek, ki se je zgodil na gostovanju v Bratislavi dodobra začinil naše obraze. Namreč, bil nam je ukraden kombi, s katerim smo potovali, pa še potni list šoferja poleg, tako, da je bilo zanimivo vračanje domov. Žal pa je naš šofer Viki že pokojni, bil bi pa vesel našega delovanja.

Vsaka skupina ima svoj ritem ustvarjanja. En član prinese pijačo, spijejo vsi. En član prinese idejo, odigrajo jo vsi. A vseeno vsak pije na svoj način, kakor tudi idejo poda vsak na svoj način. Kako gre to pri vas od ideje, do končne podobe komada ?
Ideje komadov zrastejo v glavi kitarista Zvoneta, to je melodija, naredi demo, nato damo narediti tekste različnim avtorjem in pričnemo oblikovati pesem na vajah do končnega izgleda v studiu.

Kateri svoj komad ste največkrat odigrali in katerega odigrate najraje ?
Največkrat odigramo mlinarja, kar je normalno, najraje pa pesem Lola, ki je tudi uspešnica, a polna energije, ki jo dajemo na odru, pa tudi  publika jo dobro sprejme.

Koliko zgodb, čigavih in v kakšni glasbeni podobi bomo lahko poslušali na vašem novem cd-ju, predvidoma spomladi letos ?
Ja pesmi na cd.ju so različne, avtorji tekstov tudi, bo pa plošča malo bolj rokerska, seveda ne manjka balad, kar dve bosta, ena je v sodelovanju z Ireno Vrčkovnik, vsakega po malem, jih bo pa deset

Kaj je za glasbenika bolj “mučno”. Nastopati pred 10imi ljudmi, ki pokažejo polno navdušenje do nastopa, ali pred 1000 ljudmi, ki pogledujejo na uro ?
Seveda, če ni obiska ni prijetno, porajajo se vprašanja, zakaj,…..nisi dosti dober….te ne poznajo….no, če je 1000 ljudi, ni hudič da bi dremali, saj je naš koncert poln energije in divjih ritmov, tako, da tu ni problemov, problemi so na naši celotni sceni in medijih.

Da mislite skrajno resno priča tudi dejstvo, da ste se spet zbrali v postavi, ki vas je nekoč postavila na najvišji položaj. Tudi temu primerno bodo vsi vaši letošnji koncerti jubilejni, a eden bo vseeno drugačen. Kateri bo tisti, ki bo s posebnim poudarkom namenjen 25 obletnici ?
Ja res, ekipa je stara, smo prijatelji, če ne , bi najbrž ne obstajali, saj nas veže želja po druženju, ustvarjanju, prijateljstvu, dosti pa nam morate pomagati vi iz medijev, da bodo ljudje vedeli, da obstajamo, za kar vam hvala. Letos bomo promovirali novo ploščo, nekje po letnem dopustu pa načrtujemo večji koncert z našimi glasbenimi gosti, saj praznujemo 25 let delovanja, lokacijo koncerta se še dogovarjamo, bomo pa dali poudarek na naših ostalih koncertih, kjer bo zanimanje za nas.

z vami se je pogovarjal pevec skupine MATJAŽ OGRAJENŠEK……hvala in lep pozdrav !!!

Don Marko M