Življenje moškega je lahko zelo naporno in stresno. Moški sicer lahko gradi, podira, se vojskuje, se igra politiko, razne moške športe, sam zamenja kolo na avtu, celo maratonske prijateljske seanse druženj širokega nabora debat, podkrepljenimi z neusahljivimi količinami za na zob in želodec pripomočki, lahko moški pokončno in v vseh (ne)razumnih mejah prenese. In to vse laufa, kot odlično podmazana mašina, vse do trenutka, ko se v moški svet vrine – ženska. Da se ženska vrine sem napisal namenoma, ker je to dejstvo, katerega ženske daleč najbolje obvladajo. V takšnih okoliščinah potem lahko nastopijo… spremenjene okoliščine za moški svet, katerim poenostavljeno rečemo tudi one woman – tu mač problems, tu mač woman – non stop problems.

Zato je moški, ki je dobesedno ustvaril žensko po vseh znanstvenih in religioznih kriterijih, kar je pomenilo tudi dodano ji možnost samonadgradnje, kjer moški ni več sodeloval, kar je bila seveda kapitalna napaka, enostavno moral poseči po določenih vzvodih, ki sicer ženska vrinjevanja še vedno puščajo v prepričanju neke namenskosti končnega rezultata, a obenem je bilo treba ohraniti moško stopnjo uvodoma naštetih opravil, ne da bi ob tem bilo okrnjeno temeljno moško poslanstvo – napor ne sme povzročiti stresa in obratno.
Tako je nastal in o(b)stal, tudi po vseh teh let(j)ih, pojem, ki nekako ustreza obojim in sliši na  – “Da, draga”…..

Da pa se je lahko ta pojem obdržal, je bilo potrebnih krepkih moških nadgradenj (in še se gradi) kot skupek Pija in Gja  ter vztrajnosti, ali po domače – ženskam je bilo treba ponuditi pojem, ki v ničemer ne bo okrnil njih ženskosti, jim bo smiselno izkazoval spoštovanje in pomembnost, celo dopuščal njih neusahljive demonstracije periodičnih izkazovanj menopavze ne glede na leta, ob upoštevanju, da so nekatere celo v konstanti le te praktično od rojstva, moškega pa v njih ušesih in očeh prikazoval v njih zrcalni podobi, torej kot, po potrebi, neprištevnega, čeprav podrejeno pokornega, ob vsem tem, pa je bilo treba povsem ohraniti in (na)hraniti čvrsti moški ego začetkov evolucije. In ja, “Da, draga…” vsebuje vse to in še dosti več….

Dan se praviloma začne z okupacijo kopalnice, do katere je moški, kot krona družine, nesporno prvi upravičen v uporabo. Prvi “Da, draga…” se smotrno uporabi po 5i minuti moške uporabe kopalnice, ko draga prvič glasno izrazi željo po sprostitvi le te. Z vsakim naslednjim “Da, draga…” moški pridobi dodatnih 5 minut okupacije kopalnice, draga pa ravno toliko minut izražanja emancipacije. Dinamično začeti dan s svojo drago pa je itak neprecenljivo.

Po kopalniški operaciji in pred službenim razhodom draga svojemu moškemu, ker je prepričana, da ima v službi pač več časa od nje, naloži še skok v trgovino po nakupu nujnih stvari, kot recimo toaletni papir, pa klic na elektro za spopad z uslužbenkami zaradi previsoko izdanega računa, pa še skok po otroke v vrtec, da so z očetom vsaj tiste pol ure na dan, bi rekla draga. Izkušen moški seveda ne bo dragi ob naštevanju opravil vsakič posebej izdavil “”Da, draga…”, ampak bo modro počakal, da draga zaključi repertoar naštevanj, z vsemi presledki za potrebe dihanja, nakar bo prijavil “Da, draga..”. Naj se ve, kdo ima zadnjo besedo pri hiši.

Ker bo draga svojega moškega, da obnovi že predstavljen seznam določenih opravil, poklicala par krat tudi v službo, se bo “Da, draga…” kloniral samodejno. Od tu dalje potem moški samo še sledi rutini in pride domov – zadnji, a z že pripravljenimi odgovori. “Spet nisi šel v vrtec.” “Da, draga…” “Nisi klical na elektro.” “Da, draga…” “Nisi prinesel toaletnega papirja.” “Da, draga…” In čeprav je draga pripeljala otroke iz vrtca, klicala na elektro, kupila toaletni papir, torej je bilo vse urejeno, pa si bo draga vseeno privoščila začimbo zaključka – “Pa ti si čisto neuporaben.” Odgovor je seveda “Da, draga….”

Ta zadnji “Da, draga…” je seveda ključen in, kot posledica neke prejšnje ugotovitve drage, moškemu dopušča, da v celoti dodatno potrdi besede drage v novem dejanju, torej se posledično zvlekne na kavč s pivom in časopisom, katerega, vsled naloženih obveznosti drage čez dan, itak ni imel časa prebrati. Splošna razgledanost je itak osnova pravega moškega.

Dejansko pa je “Da, draga…” še najbolj pomemben, ko gre za povsem osebno noto med moškim in drago. Ko reče draga “Joj, kakšno grdo frizuro imam”, to pomeni le, da se bo spokala do frizerke, ne glede na mnenje moškega. In zato ji mora njen moški stati ob strani in to njeno omembo potrditi, kakopak, z “Da, draga…”. Tak isto se mora moški dragi odzvati tudi, ko ona navaja, da je “postala debela kot prasica”, da “nima kaj obleči” v nobeni od treh samo njenih omar, da je “stanovanje razmetano kot štala”, da imajo “vse njene prijateljice boljše moške”, tudi tiste samske, da “rabi nove čevlje”, ker tistih 20 parov letos ni v modi, da ji “en sladoled ne more škoditi”, potem ko je že izpraznila vse banjice sladoleda v hiperju……

Ne bi vedel, plod katerega moškega uma je ta znamenitost “Da, draga…”, sem mu pa vsekakor hvaležen, da je v takšni enostavnosti uspel uskladiti pestrost raznolikosti. Za nadgradnje mu ni treba skrbeti.
“Skoči v trgovino, mi je zmanjkalo moke za pecivo” reče draga svojemu moškemu. “Da, draga….” ji reče(m), “samo še tekmo pogledam do konca”. In sodnik je odpiskal začetek nogometne tekme….

Don Marko M