Slovenija je sicer ena kokoš, ki pa v svoji jalovosti ni sposobna nositi in valiti jajc, zlatih pa sploh. Omilitev okoliščin tako predstavlja Velika noč, ki je že krepkih let za Cerkev neobdavčen in trgovce obdavčen totalen biznis. Pa ne le zanje. Potem, ko so se prejšnji vikend na veliko razprodajale oljčne vejice, prihaja ta vikend jajčni kolaps. Tudi ta. In padali bodo rekordi, kjer je že zdaj jasno, da bodo tudi letos neslavni zmagovalci Italijani, ki bodo tako ali drugače, za potrebe praznika, prežvečili 400 milijonov kokošjih jajc. Ja, prav si prebral/a – 400 milijonov. Naši drugi sosedje Avstrijci se bodo, po napovedih, zadovoljili z,… proti Italijanom, “zanemarljivimi” 45 milijoni kokošjih jajc. Slovenci pa….

Hja, slovenski verniki so v bistvu pravi reveži glede potrošnje kokošjih jajc za ta praznik, saj jih krepko prekašajo tudi naši sosedje Hrvati, ki nameravajo spremeniti podobo 22 milijonom kokošjih jajc. Še več, slovenski verniki so celo zadnji v Evropi, saj bodo prekrstili zgolj okoli 5 milijonov kokošjih jajc.
Koliko stresa bodo morale kokoši preživeti, za to versko žrtvovanje, vedo le one same, ne bo pa noben čudež, če se bodo v bližnji prihodnosti pojavila na policah klonirana kokošja jajca. Zagotovo pa bodo stresa prikrajšani prasci in svinje, katerih suho meso bo dodatno polnilo praznično mizo. Ta prvotna žrtvovanja boginji Eostri postajajo že masovno iztrebljanje.

Takšnih in drugačnih suho mesnatih izdelkov bodo Italijani na slavnostno nedeljo premleli za dobrih 35 tisoč ton, Avstrijci za 4 tisoč ton, Hrvatje za 2,5 tisoč ton in Slovenci za “borih”  700 ton.
Tisoči ton bodo izginili tudi v podobi hrena, kakor tudi v obliki potic oziroma drugih vrst peciva, kar seveda pomeni tudi tisoče ton moke, orehov, maka, sladkorja in vsega, kar pač sodi v peciva. Profitirala bo tudi barvna industrija, ker je pač potrebno vsa omenjena jajca pobarvati, kakor tudi tiskarska industrija, ker je treba na jajca tudi kakšen okrasek nalepiti, da so pač pirhi podobni pirhom, čeprav so, kakor jih obrneš, zgolj navadna kokošja jajca.

Ker najslajše pride vedno na koncu, bodo sladkarije tudi zaključile ta moj zapis. Natančneje, zaključila ga bodo spet jajca, a tokrat tista čokoladna, tako tista drobižkasta, kot tista pol metra velika, ki v sebi skrivajo tudi razne pliškote, glede na to, da se še nobeden ni spomnil vanje vtakniti podobo tistega, kateremu je, v novejši dobi, ta praznik pravzaprav sploh namenjen.

Tako bodo Italijani svoja dodatna sladkanja izvajali s pomočjo 40ih milijonov čokoladnih jajc, Avstrijci jih bodo stopili za 7 milijone, sosedje Hrvatje bodo snedli 4,5 milijona čokoladnih jajc, Slovenci pa, hja, spet zadnji, nameravajo pomlackati okoli 2 milijona čokoladnih jajc. Ob tem je teba upoštevati tudi, da se vsi tisti čokoladni zajčki in podobne oblike ne prištevajo v potrošnjo oz. konzumacijo čokoladnih jajc.
Mogoče pa se bo vsaj letos zgodilo, kar je sicer brezplačno, čeprav izjemno dragoceno, da bodo vsaj verniki, ki praznujejo Veliko noč po celem svetu, le tega praznovali v miru in sožitju, torej brez vojn ali drugih oblik nasilja. To je namreč eno od vodil tega praznika.

Ob vseh vrtoglavih številkah, potrebnih za žrtvovanje v sklopu Velike noči, pa me spreletava misel, kaj, le kaj bi Bog in Jezus Kristus, prisegajoč in zahtevajoč skromnost, porekla na te številke, predvsem Jezus, ki je s hlebcem kruha nahranil tisoče ust….
Pa prijetno praznovanje Vam, ki praznujete Veliko noč.

Don Marko M