Kaj šele državljanov in države. Koliko nacionalne zavesti in ponosa še premorejo mlajši slovenski mladinci za in do svoje domovine je le povezana zgodba, ki pa daje jasen odgovor – malo nič. In to tudi zaradi nesluženja vojaškega roka, torej služenja svoji domovini. Časi, ko je mladinec opravljal zrelostni izpit s služenjem vojaškega roka, kar je pomenilo tudi, da je za to prejel status moškega, so, žal, minili. Zato se nimamo kaj čuditi, če so začeli prevladovati ženski moški, ki se oklepajo maminega krila še pri 30ih. V bistvu pa oni sami niti niso pretirano krivi za to, ker so pač glavni krivci naši politiki, ki so obvezno služenje vojaškega roka ukinili…..

Še nikoli ni ozemlja te naše male podalpske branilo tako malo vojakov, kot ravno v teh nekaj zadnjih letih. Danes Slovenska vojska (SV) šteje pičlih 3200 vojakov, kar pomeni, da en vojak “brani”, poleg nekaj kvadratnih km ozemlja, še okoli 650 državljanov in če odštejemo tiste naše vojake, ki so na Nato misijah v tujini, smo že blizu 800 državljanov. Očitno imamo same Rambote in Čak Norise v SV, da lahko vse to pokrijejo.

Seveda SV ni tako nedolžen aparat, kot to prikazuje število vojakov. Praktično toliko, kot imamo navadnih vojakov, torej tistih za prve linije, imamo tudi (pod)častnikov, poleg teh pa še nekaj čez 1000 ostalih vojaških uslužbencev uradnikov. In ta “megalomanski” vojaški aparat SV, ki baje varuje našo državo, pogoltne letno 440 davkoplačevalskih milijončkov, čeprav jih je pred vstopom v Nato dobrih 50 manj. Bankirji SV so resna konkurenca Mariborski škofiji.

Hja, že osnovna matematika mi je čisto odpovedala pri preračunavanju teh dodatnih 50 milijončkih SV danes, sploh, ker so fantje do leta 2003 očitno bili sposobnejši iz manj ustvarjati več. V tistih 50 manj je bilo do takrat vštetih tudi vzdrževanje obveznih nabornikov, katerih je bilo na višku čez 12.000, da bi se število le teh 2001, torej v zadnjem vpoklicnem letu zmanjšalo na nekaj čez 5000.

In potem je, 2003, prišla profesionalizacija SV, z njo Nato, obenem pa še vidno olajšanje mlajših mladincev, ki jim ni bilo več potrebno naborniško odslužiti častno svoji domovini. Čeprav, kolikor sem bil seznanjen iz prvih rok ali kar na mestih samih, se je takratnim, sploh zadnjim generacijam nabornikov, kar lepo godilo v tistih borih 6 mesecih, nekaterim celo kak mesec manj.

Takratni oficirji, zadolženi za njih špartansko vojaško vzgojo, so bili namreč zelo popustljivi, da ne rečem šalabajzki, do teh mladcev nabornikov, katere bi morali izklesati v poštene, vsega hudega navajene moške, v vedno pripravljene branitelje svoje domovine. Namesto tega, so mladci so mirne duše popivali do nezavesti, tudi dobesedno, žurali, se zadevali s takšnimi in drugačnimi drogami in to vse v imenu naroda za narod. Ja, iz večine tistih nabornikov je bilo bolj znanstveno fantastično pričakovati že samo napoved nekih novih herojev.

Ko se je, za leto dve, pojavila opcija prostovoljnega služenja v SV, se je dejansko videlo, kako in koliko so takratni mladci dejansko bili pripravljeni storiti za svojo domovino. Malo nič je še premil izraz. Mamice so bile seveda vesele, ker so njih sineki ostali doma, policaji bistveno manj. Ravno v tistih letih se je začelo tudi bolj razširjeno huliganstvo mlajših mladincev po naši podalpski, ki se danes le še nadaljuje.

Še kako se spomnim, kako so v času Juge takšne huligane, ki so pametovali, sploh če so radi uničevali družbeno imovino, z velikim veseljem in celo prednostno sprejeli v JNA, kjer so jih čakali prav posebni programi. Takšni moški, špartanski, vzgojni, ki so huligane, najkasneje po 14 mesecih, spravili v povsem druge dimenzije, celo takšne, da so fantje po prihodu iz vojske postali zagriženi zaščitniki družbene imovine in so disciplinirali tiste mlajše huligančke, še preden so odšli v JNA.

Jugo vojska pa je imela, poleg obrambe države, še bolj pomembno vlogo v sodelovanju z narodom, saj s(m)o vojaki oddelali nešteto delovnih ur v pomoči razvoja države, od kopanja jarkov za polaganja električnih kablov, vodovodov, itd., pa do reševalnih akcij v primerih naravnih nesreč. In edino prav bi bilo, če bi to počeli tudi naborniki SV, če bi jih imeli seveda.

Današnji mlajši mladinci bi, povečini, seveda zavila z očmi, ko bi jim rekel, da bodo v vojski tudi družbeno koristni, poleg obrambnega dela. V bistvu se večina teh mladcev sploh ne vpraša, kdo bi branil to državo v primeru napada, čeprav odkrito priznajo, da oni pač tega ne bi, razen če bi imeli internete na okopih. Ja kdo pa potem ? A Nato ? A mogoče plačani profesionalci Slovenske vojske ? Prvič, profesionalcev SV je očitno premalo, drugič, profesionalci so vojaki samo zaradi plačila in jim dol visi za vse ostalo od naroda in za narod, srce pa jim bije za dodatke in regres dosti udarneje, kot pa za domovino.

Hja, do nekega novega časa, ko se bodo mlajši mladinci spet podali med nabornike, ter ob polnem zavedanju njih pomena pomembnosti ponosno služili svoji domovini, branili in hranili, kar so nam naši nonoti in none priborili 45ega, lahko rečem le – kdo bo tebe ljubil, Patria.

Don Marko M