Bemti, ampak ljudje smo res nek čudež Narave. Najprej se bunimo, da ni izbire, potem ko ta je, da jo je preveč. Mislim, da ni zahtevnejšega procesa pri človeku, kot je izbira. Z izbiro se soočamo dnevno, urno, celo sekundno in ja, nekateri celo (nekaj) letno. Izbira je tista, ki človeka lahko oplemeniti, osreči, navdihne ali pa ga potisne v (hude) obremenitve, depresije, nočne more ali celo v drugo dimenzijo. In ja, v postopku osebnega izbiranja ne obstajajo šolska zapisana pravila, ker je vsak sebi svoja šola, kar pomeni le, da si je za svoj izbor vsak sam kriv, ne glede na rezultat izbora….

Pravi kraval pa lahko nastane, ko se izbor posameznika postavi na tehtnico presoje praviloma do takrat nevpletenih, pri (do)končnem izboru posameznika, četudi sam ni poprosil za njih mnenje. Praviloma se seveda oglašajo modrijani, ki pokritizirajo izbor izbornika, ker oni bi pač izbrali drugače. Ta del mogoče ni ravno razumljiv, je pa na nek način logičen, kajti, kot sem že omenil, je vsak od nas po svoje profiliran, tudi glede izbora.

Prav vsak od nas je že za kakšen svoj izbor, četudi ne naglas, izdahnil tisto “pa kaj mi je tega bilo treba”. Nekoč, res daleč nazaj, sem tudi sam tako. Ampak, potem se mora človek vprašati čemu tovrstni izdihi, če se nam je v trenutku izbora točno tista odločitev zdela edina prava. Film je treba torej vedno zavrteti nazaj, da se ustvarijo pogoji za nadaljevanja naprej.

Pa dajmo zdaj malo poenostavit te procese lastnih izborov, tako vsakdanje običajno in življensko. Začel bom seveda tam, kjer se lomi največ kopij – v partnerstvu.

Micka, kar zlahka velja tudi za Janeza, se je odločila, da bo izbrala partnerja na osnovi določenih vzorcev, bodisi, ker si jih je sama ustvarila, bodisi, ker jih v sebi podzavestno redi, kot plod maminih nasvetov. Seveda tiste mame, lahko tudi dva in večkrat ločene. Zato mora njena hči izbrati nekaj boljšega. Ampak sporočilo te mame lastni hčerki je nedvoumno – tudi ko boš izbrala pravega, ne bo pravi.

S to popotnico se potem Micka loti izbora svojega sanjskega moškega. Izbere si ravno prav premožnega, da se gre lahko damico, čez kakšno leto, pa….Hja, njen sanjski moški je bankrotiral in iz sponzorirane damice, bi se morala preleviti v delovno, celo podnajemniško gospodinjo. No, to pa ni bil njen izbor, zato si izbere ločitev.

Na drugi strani mesta je svojega sanjskega moškega izbirala tudi Francka. Izbrala je nepremožnega, a bogatega. Podnajemniško sta preživljala tudi trenutke materialnega pomanjkanja, a čez nekaj let je njen sanjski moški postal uspešen podjetnik. Se sprašuješ ali imaš celo že odgovor, katera od njiju je pravilno izbrala ?

Obe. Obe sta izbrali pravilno. Seveda obstajajo tudi Micke, ki izbor zadržujejo do stopnje stare device in onkraj, ampak to je njih izbor.

Dnevno se srečujemo tudi z nakupovalnimi izbori in včasih je tudi to odločanje že prav obremenjujoče, čeprav, zna biti, da je nekaterim celo v veselje. Bombardirani smo z nešteto oglasi proizvajalcev, trgovcev in potem niti ni toliko čudno, če ženska po kakšno uro izbira čevlje v trgovini, čeprav ima doma kolekcijo nikoli nošenih.

Seveda bi lahko bil izbor, vsaj glede dnevnih nakupov, bistveno enostavnejši. V trgovinah bi prodajali le eno vrsto kruha, mleka, televizije, telefona, imeli bi samo enega operaterja na izbiro, samo en program…..Ja, v tem primeru bi izbiranje lahko postalo neobremenjujoč dogodek, kar pomeni, da bi lahko več časa koristneje uporabili, ampak prepričan sem, da bi večina v takšnem primeru izbrala – konkurenco. In zadeva bi se začela znova v nedogled.

Ja, ljudje smo res čudo Narave. Dana nam je možnost, da izbiramo med vojno in mirom, dnevom in nočjo, smehom in solzami, življenjem in smrtjo, soncem in dežjem, višino in nižino, prijateljstvom in sovraštvom, sladkim in grenkim, naravnim in umetnim…..In izberemo, kar hočemo.

Še vedno pa sem mnenja, da je dosti prijetneje biti izbran, kot izbirati. Seveda če te ne izbere davčna in podobni. Ko si izbran, je namreč vse, kar ti je storiti le, da izbereš izbrano. Evo, pa smo spet pri izboru. Aja, hvala, ker si izbral/a ta blog.

Don Marko M