V naši mali podalpski se je zgodil prvi poskus uvedbe “policijske ure” za mladoletne. Poskus je bil sicer neuspešen, a je nakazal, da se bo vprašanje te problematike še pojavljalo v javnosti in ni izključeno, da bo treba sprejeti tudi določene zakonske ukrepe. Kočevski svetniki, ki so se tega poglavja policijske ure sicer lotili zelo resno, v svoji nameri niso uspeli, kar me sicer čudi. Ne to, da niso uspeli, pač pa, da je bila le ta namenjena njih mladini. Do sedaj sem bil namreč prepričan, da si (o)škodovanje družbenega premoženja v Kočevju in okoliški Dolenjski, lahko privoščijo samo pregovorno zaščiteni medvedi….

Kočevskemu županu in kolegom svetnikom je dokončno prekipelo, ko je namerno povzročanje škode družbene imovine, katero so povzročali mladoletni, preseglo vrednost 40ih tisočakov, kar je za občino te velikosti seveda že zajeten znesek. Namere župana in kolegov po uvedbi “policijske ure” so spodrsnile zaradi – državne zakonodaje.

Le ta namreč narekuje, da se takšnih prijemov ne da upeljati zgolj z občinskim odlokom, temveč zgolj z zakonodajo na državni ravni. Poleg tega pa so se, že v postopku, začeli glasno odzivati nekateri starši teh vandalskih mladoletnikov, da bi takšen odlok omejeval, sicer ustavno, pravico do osebne svobode. Takšen nastop teh staršev me sicer čudi, glede na to, da s(m)o starši dolžni plačevati materialno škodo, katero povzročajo (naši) mladoletniki.

In v tem delu se mi je porodilo vprašanje. Kaj ima prednost – osebna svoboda ali varovanje družbene imovine ?

Ni dvoma, da je osebna svoboda pravica posameznika, ampak tudi osebna svoboda ima svoje kriterije, ki temeljijo istočasno na osebni svobodi in dolžnostih. Demokracija pač ni namenjena funkcioniranju samo po sistemu “to mi pripada”, ampak si v isti sapi deli vlogo z vzajmenostjo, torej “dobim – dam”.

Če nam torej država daje možnost uveljavljanja osebne svobode, potem je naša prva dolžnost, da se državi za to podeljeno pravico oddolžimo tako, da ščitimo njen interes, med katerega sodi tudi ščitenje družbene imovine. Privatne pa se itak nima kdo kaj dotikati, če nima za to posebnega dovoljenja lastnika, mar ne.

In zdaj pridemo do dela, ko se lahko, upravičeno, vprašamo, koliko je država sploh še dolžna ščititi osebno svobodo posameznika mladoletnika, ki s svojim obnašanjem grobo posega v zaščiteno družbeno imovino in jo namerno poškoduje oziroma uničuje  ?

Če upoštevamo prej omenjeno načelo demokratičnosti, potem ni dvoma, da država ni več dolžna takšnim mladoletnim škodljivcem dopuščati polno uveljavljanje njih osebne svobode pravice, ker jo pač zlorabljajo. Kočevski primer še zdaleč, žal, ni osamljen v našem prostoru in stroški, ki nastajajo z vandalizmom mladoletnih, kateri so seveda v breme tudi vsem davkoplačevalcem, le še iz leta v leto rastejo.

Glede na to, da sem bil tudi sam mladoleten, čeprav že proti koncu Jugoslavije, mi ta današnji mladoletniški vandalizem res ni razumljiv. Bili smo sicer vse prej kot angelčki, ki smo si celo marsikaj (pre)drznosti dovolili, ampak nikoli nobenemu izmed nas niti na pamet ni padlo, da bi poškodoval družbeno imovino.

Bili smo pač vzgojeni, da je to vse naše, družbeno, kar smo dobili podarjeno od naših prednikov in to smo bili dolžni čuvati. Kot bi čuval lastno hišo in res me zanima, kateri model bi si dovolil razbijati lastno hišo. Razloga, da bi nam država zaradi vandalizma omejevala osebno svobodo tako enostavno ni bilo, ker ga sami nismo dali. Saj veš, kakršen razlog daš, takšen razlog dobiš.

Lahko se nehamo slepiti – mladoletniški vandalizem v tej naši današnji podalpski ni nič manjši problem kot alkoholizem in droge. Pogosto so vsi trije elementi celo povezani. Seveda mi na pamet ne pada, da bi zdaj kar vse mladoletne porinil v koš vandalizma, ker to enostavno ne bi bilo pravično. Mislim namreč, da je še vedno več tistih mladoletnikov, ki spoštujejo tako (svojo) osebno svobodo, kot tudi družbeno imovino, ampak vandali jih vztrajno dohitevajo. Pa si res želimo takšno družbo ? Vandalsko mislim. No, jaz ne.

Mogoče zveni čudno, ampak mislim, da na nek način tem mladoletnim vandalom lahko naredimo krivico, če samo njih obsodimo za vandalska dejanja poškodovanj družbene lastnine. Vsaka krošnja ima namreč korenine in zastonj je negovati krošnjo, če se zanemarjajo korenine.

Korenine teh mladoletnih vandalov pa so seveda njih starši. Ne kupim namreč, da je družba kriva, da mladoletni postanejo zaradi njenega vpliva vandali, narkomani, alkoholiki in podobno, to pa enostavno zato, ker sem tudi sam bil mladoleten in imel sem vse, ampak prav vse in še več možnosti, da bi postal eno od navedenega, ampak odločil sem se  slediti drugi, svoji poti. Stvar vzgoje ? Delno. Drugi del je pač stvar lastnega karakterja.

Tudi v tej kočevski zgodbi, kakor tudi sorodnih, so v resnici bistveno večji problem, kot mladoletni vandali, njih starši. Tisti starši, ki so po uničevalskem pohodu do družbene imovine njih mladoletnika hiteli na glas vpiti, da bi bilo kaznovanje njih otrok zaradi namernega uničevanja lastnine grobo kršenje osebne svobode.

S takšno držo pa so seveda dokazali zgolj to, da so v vzgojnem procesu do svojega mladoletnika krepko zatajili in se s sklicevanjem na določene pravne parametre samo skušajo odkupiti za lastne napake. Kar je nekaterim sicer bistveno lažje, torej valiti krivdo na drugega. Ni namreč toliko narobe, če človek stori zmot(n)o, je pa narobe, če te zmote noče priznati, tudi sam sebi, jo popraviti, predvsem pa ne ponoviti.

Kočevski župan je sicer imel dovolj argumentov in dokazov, da bi speljal željeno in napovedano sankcijo, ki je bila sicer še dokaj blaga – mladoletnim kočevcem do 16 leta prepovedati prosto gibanje izven svojega doma po 23 uri. Čeprav ne razumem, kaj sploh ima iskati mladoletnik pred 16 letom zunaj po 23 uri. Že po 20 uri in tja v noč se namreč ne more naučiti čisto nič takšnega, česar se ne bi mogel sredi dnevne svetlobe.

Mislim sicer, da takšna vzgojna zahteva kočevskega župana ni sprejemljiva, vsaj zame ne. Takšna sankcijska odločitev bi sicer dosegla določeno zaščito družbene imovine pred mladoletnimi vandalčki, a obenem bi lahko neupravičeno in nepravično za prosto gibanje prikrajšala tiste mladoletne, ki se zavedajo pomena zaščite družbene imovine in jo tudi izvajajo.
Mogoče bi bilo še najbolj pošteno, da bi se vse mladoletne osebe lahko prosto gibale izven doma med 21 – 06 uro zgolj v spremstvu staršev ali pooblaščene odrasle osebe, če že morajo takrat biti zunaj.
Mladim vandalčkom pa dodatno urediti demolišn poligončke, praviloma na kakšnem gradbišču, kjer je treba porušiti in odstraniti kakšen star objekt, da lahko zažigajo svoje frustracije. Kamen se praviloma ne omehča.

Don Marko M