Poglavar Istre, slovenske seveda, je bil v sobotni “tropski” vročini za kakšno urco tisto, kar je sicer vsak dan, le da ne tako na očeh. Kaotičen, uporniški in zelo, zelo pisan. A vendar je bilo letos marsikaj drugače. Poglavar Istrskega karnevala, letos 4ega, je s prevzemom oblasti v Kopru prevzel tudi dejansko najbolj zadolženo in na robu bankrota občino naše male podalpske, česar mu seveda ob prevzemu oblasti moj župan Boris Popović ni povedal. In temu primerno je potekalo pustno rajanje…..

V pomoč reševanju Kopra je prispela posebna gospodarska delegacija from Meksiko, ki je priletela z izredno letalsko linijo Popovićevega aviona. Kot so zagotovili njih predstavniki, bodo nezaposlenost v MOK-u, ki je v času prejšnjega župana Popovića narasla za 300%, povsem izničili, obenem pa bodo, namesto promenadne betonske, ustvarili socialno trdnost.

Zelo približano pa smo si lahko ogledali tudi delovanje našega Štalamenta, katerega poslanke in poslanci so očitno bolehali v simptomih kimavice, medtem, ko je veliki vodja na govornici uvajal diktaturo proletarijata.

Sicer pa je bil program letošnjega karnevala bistveno okrnjen proti lanskemu. V bistvu edini, katerim ni kaj očitati, sta bila najprej občinstvo, katerega se je nabralo 3-4 tisoč in seveda maske, ki so sodelovale v povorki.

Skupine mask, letos njih 21 z okoli 300 člani, ki so sodelovale v povorki, so v nekaterih delih mogoče popustile v izvirnosti, ampak to ni nobena ovira, da si ne bi zaslužili prav vse pohvale za prizadevanje in sodelovanje. Tudi meni je namreč jasno, da so si vsi nastopajoči naprtili na grbo zajetno število volonterskih ur in lastnih materialnih stroškov, kar lahko človek zgolj pohvali.

Manjši ljudski obisk letošnjega Istrskega karnevala pa zelo verjetno tiči v še eni od čudnih potez organizatorja, ki je letos termin začetka karnevala prestavil na 11 dopoldne, pa do 14 ure. Spremenjena je bila tudi kompletna trasa karnevala in ljudje v večini dejansko niso vedeli iz katere strani bo povorka prispela. Odpadlo je tudi rajanje po zaključku povorke s kakšno glasbeno skupino, torej je po končanem karnevalu ob 14h takoj nastopil tradicionalni duhasti mir mestnih ulic.

Odpadel je tudi otroški karneval v Taverni, kjer naj bi bile tudi pustne delavnice, čeprav je bilo napovedano in številni starši smo lahko samo začudeno gledali v prazno Taverno in manjšo tablo, katero so postavili kakšno uro prej, na kateri je pisalo, da je otroško rajanje prestavljeno v šotor pri stadionu. Itak, da se nobenemu od nas ni dalo kotalkati tja, ker bi v nasprotnem morali izpustiti povorko.

Ampak, tisti skoraj 2 uri, dokler je povorka trajala, je bilo pa rajanje na višku. Pustno soboto, ki s je kitila tudi z 12imi  stopinjami v zraku in polnim soncem, so v odganjanju zime načeli kurenti, katere je, btw, naša Koki prvič srečala v živo in jih potem sanjala še ponoči.

Seveda sem se tudi sam pustno preobrazil, tudi zato, ker je bila želja mojega ženskega harema zelo jasna. Sicer nisem imel nekega posebnega občutka, da bi se v maski kaj drugače počutil, kot preostale dni, ampak to je bilo verjetno zaradi narave vloge. Bili smo Tom & Jerry. Carica, Koki in moja najdražja sparing partnerica so bile Jerry, jaz pa Tom. In ja, tisto, da se mačke februarja gonijo drži.

V nadaljevanju pa še nekaj foto utrinkov Istrskega karnevala 2012, po nekem logičnem zaporedju……..

Don Marko M