Zgolj tri dni pred svojim 69 letom se je poslovil Lucio Dalla, italijanski kantavtor, ki je bil enostavno poseben v svoji veličastni posebnosti. Praktično ga ni bilo Italijana, kjer kantavtorje zelo cenijo, ki ne bi izrazil sožalje. Lucio je sicer že dolgo nazaj presegel okvire Italije in postal svetovno znan in večina njegovih skladb je res pravo remek delo. Sicer nisem bil ravno tiste sorte njegovega oboževalca, ki bi rinil na njegove tudi 50 in več tisoč glave koncerte, ampak vseeno me je spremljal od otroštva dalje…..
Spremljal pa me je preko radia, ker smo mulci pač pretežno poslušali italijanske radijske postaje. Šele nekaj let kasneje sem si v Trstu nabavil eno njegovih plošč, malo zaradi njegove sicer odlične več instrumenatlne pestre glasbe, dosti več pa zaradi njegovih besedil.
Njegova besedila so mi še dandanes vrhunskost, ki združuje poezijo, pripoved, roman in še marsikaj na enem mestu in v vsaki skladni posebej. In to, da je bil perfekcionist in totalen profesionalec pričajo tudi njegov dodatni igralski talent, katerega je razkazoval tako v filmu, kot svojih, sicer redkih a zelo kvalitetnih video spotih.
Če ne drugače, pa je večina Lucia spoznala ob poslušanje res nepozabnega Carusa, katerega je Lucio zložil v spomin Enricu Caruso. Dobrih 26 let je minilo od takrat, ko ga je prvič odpel Luciano Pavarotti in če zraven prištejemo še verzijo Andree Bocellija in še kakšneg izvajalca, pridemo do osupljvih števil prodanih preko 30 milijonov plošč te skladbe. In zdaj se bo verjetno ta številka samo še večala.
Glasba, ustvarjen iz misli in kreativnosti Lucia ostaja skupek težko ponovljive originalnosti, predvsem pa skupek številnih instrumentov, ki človeka zlahka popeljejo v neke povsem druge dimenzije glasbe.
In tej njegovi originalnosti v poklon se je zbrala tudi številna 1000 glava množica na njegovem pogrebu v Bologni, tudi njegovem rojstnem kraju, kjer je dobesedno do solz ganil marsikoga tudi zelo čustven nagovor Marco Alemanna, sicer ravno tako velikega igralca in prijatelja Lucia Dalle.
Svojo 50 letno kariero je Lucio Dalla zaznamoval tudi preko teh skladb, ki so sicer le delček njegovih 29 ustvarjenih albumov. Izvoli pa uživaj v poslušanju.
httpv://www.youtube.com/watch?v=o4lg-3iQkIk
httpv://www.youtube.com/watch?v=sW6RO9KNzFk
httpv://www.youtube.com/watch?v=okQreQGNTOg
httpv://www.youtube.com/watch?v=-bsaeer-Vwo
httpv://www.youtube.com/watch?v=gt-AQvAYXiA
httpv://www.youtube.com/watch?v=zhIaKo_CXVw
httpv://www.youtube.com/watch?v=7Dsse4eKtug
In tukaj je še tista njegova, ki me še vedno znova in znova preseneča v svoji izvirnosti in mislim, da je in ostaja zaenkrat neprekosljiv kantavtorski presežek v svetovnem merilu.
httpv://www.youtube.com/watch?v=9OEwHN9w2H0
Življenje Lucia Dalle je bil oder in na odru se je od življenja na tem planetu tudi poslovil. Ne morem ravno reči na vrhuncu slave, ker je v njenem soju, čeprav skromno, živel praktično skozi celo kariero. Poslovil se je pač tako, da se ne bo nikoli poslovil od ljubiteljev kakovostne glasbe. Poslovil se je tako, da ostaja. Pace e bene, Lucio.
Don Marko M
Še malo branja, če nisi suženj časa...
- Svetovni dan kolesarjenja - proti kulturi mask in ZA kulturo kolesarjenja.....
- John Lennon - otrok vesolja
- Prvi robot - zobozdravnik povsem samostojno vgradil pacientki 3D zobni implantat. In to vrhunsko.....
- 200 let od nastanka prvega kolesa (bicikla).....
🙁
Sem imel (po zaslugi nekega starega, dobrega prijatelja) to osupljivo srečo in neverjeto priložnost, da sem ga srečal v živo, takorekoč privat in brez medijskega pompa — pred nekaj leti v Ljubljani, v Cankarjevem domu, ko je promoviral neko mednarodno zadevo (sem že pozabil, kaj), ki ni imela zveze z glasbo in njim; novinarsko in medijsko popolnoma spregledan dogodek.
Lucio -RIP-. Meni najboljši kantavtor naših sosedov vseh časov. 🙁
Upam, da razumeš njegova besedila. Čisti genij, neopisljivo.
http://www.youtube.com/watch?v=Y8HfQ7C8NFQ
http://www.youtube.com/watch?v=r7wvmPM8LYA
http://www.youtube.com/watch?v=KkqirmyTXNU
Ojoj,sem že mislila, da si pozabil na Lučota. 😉 Res je škoda, ko nas zapustijo takšni velikani in še sreča,da nam ostajajo njegovi nepozabni komadi.Tako paše na dušo ta naš Lucio.Kot ti,mucek. 🙂
filmoljub
definitivno je Lucio bil in ostaja sam vrh, sicer odlično grajenega in košatega drevesa italijanskih kantavtorjev….bil je enostavno preveč poseben, drugačen, da se to ne bi opazilo……
glede na to, da so me pitali z italijanščino, kot obvezen predmet, od prvega razreda dalje, v tem smislu nimam težav razumeti njegova specialna besedila…..
ugotavljam pa, da iz leta v leto, verjetno ne zgolj zaradi emša, njegova besedila dojemam vedno znova v nekih novih dimenzijah…..in tudi zato mi je specialen…
redki avtorji namreč lahko ponudijo kaj takega……
kot si rekel, genialno in neopisljivo…..
Ivonca
pa veš, da bi skoraj res pozabil…zapisal sem ga par dni nazaj in pred objavo sem moral nekam odbrzeti, potem pa sem založil……ampak zdaj je tu….in Ivonca, nehaj mi pihat na dušo z mačjim mjavkanjem, da ne dobim bolh…. 🙂 😎
🙁
Fak, tega ne morem poslušat brez solz v očeh — pa sem, zanimivo, zagrizen ateist.
http://www.youtube.com/watch?v=o4lg-3iQkIk
Verjetno postajam star, sentimentalen patetičar.
uh stari, ta pa zadane direkt v žilo in mi je zraven v trenutku zamravljinčilo pod kožo in vzdignilo vse kar je dlakavega na meni….to je celo njegov prvi komad, katerega sem slišal in še dobro da s me spomnil, da sem ga takoj dodal gor na seznam videov……
ampak to je to, pri Luciotu človek res težko izbere najbolj priljubljenega, ker so to praktično vsi….
in verjemi,da sem tudi sam ateist, ampak na srečo je kakovostna glasba alla Lucio na tistih stopnjah, ko prebija vse bariere in združuje tudi na videz nezdružljivo…..
to pa, da verjetno postajaš star je itak neizbežno in s patetiko nima veze v tem primeru, ampak priznati je treba, da je staranje s takšno glasbo pravi užitek…..Lucio je pač dokaz, da je življenje lepo, če lepo poslušaš…..
Šele zdej sem šel gledat tiste tvoje GPS koordinate. Čao, rojak – niti 1,5 km nisva narazen. (je pa res, da zdaj živim čisto nekje drugje.)
Evo, še ene par zate in za vse rojake: 🙂
http://filmoljub.blogspot.com/2011/07/dolgo-vroce-poletje.html
http://filmoljub.blogspot.com/2011/04/sladkor-pelin-meta-rozmarin.html
http://filmoljub.blogspot.com/2011/02/musica-e-una-dozzina.html
uh, še dobro, da zna kdo brati koordinate… 🙂
ciao rojak, kjerkoli že si, saj veš, ne pozabi vonja morske soli….in če ne prej in drugače se srečava, primorsko pravično, na 0,75 km…. 🙂 😎