Radio Morje – 20 let pozneje še vedno prvi

Zgodbo o rojstvu radia Morje bi zlahka spisal kot skupek doživetij Indijane Đons, Čak Norisa in Mkgajverja. Radio Morje, prvi slovenski komercialni radio, je namreč imel vse to – evolucijo, revolucijo, pionirstvo, inovativnost, kreativnost, drugačnost, zmedenost, prikupnost, provokacijo, samozavest, naravni talent, ljubezen in še posebej tisto, česar ogromno današnjih radiev nima – dušo. In ja, tudi moja malenkost sem bil sestavni del te nepozabne zgodbe od samega začetka, na kar bom vedno ponosen. In to zelo…..

V soboto 9. junija smo se, čeprav je lilo kot iz škafa, pod varnim zavetjem šotora zbrali na pikniku, ki je bil podlaga proslavitve 20ega rojstnega dne radia Morje, v imenu katerega smo takrat delovali na legendarni frekvenci 93,4 FM. Prišli smo praktično vsi, ki smo skozi različna obdobja pisali zgodovino za vedno prve delujoče komercialne radijske postaje v Sloveniji.

Vključno s prvo postavo, ki smo postavljali in postavili temelje radia Morje na stopnjo, ki je bodočim generacijam olajšala delo, čeprav na nek drugi način otežila. Kakšen status smo na Obali imeli ta prva radijska ekipa, dovolj nazorno priča tudi izjava, katero je na obletnici prijavil vseslovensko znani kolega, sicer tudi takratna maskota RM, DJ Lovro : “Legende!”. Lovro že ve, kaj govori.

Ampak Lovro je samo ponovil to, kar nam je ljudstvo prisodilo. In mi, od tistega junija 1992, smo bili. V začetni postavi : Aleš Bohinec, Marko Filli, DJ Lovro, Andrej Vodušek, Marta Kralj, Alen Poniš, Tjaša, Tanja, Vili Virens, Aleksander janev, Vlado Krivec, Alen Jakomin, šmeker Jovanović, moja malenkost…..

V nadaljevanjih radia Morje so frekvenco sooblikovali še Tomy DeClerque,  Zoran Savin, Aleksander Krebelj, Nori Marjan, Marko, Janja, Gabi, Enco, Amir in še številni……

Naj mi nasledniki prve postave RM 93,4 ne zamerijo, ker bom opisoval predvsem dogajanja začetkov, kar sicer ne zmanjšuje njih pomembnosti delovanja v zgodbi radia, ampak o tistem, kar je bilo po prvih 2eh letih enostavno ne morem razlagati, ker me potem ni bilo več na RM.

Dejstvo je (bilo), da so bili začetki RM na povsem amaterski bazi in to v ekipi raznolikih karakterjev osebnosti, a s skupnim profesionalnim zavedanjem, da radiu damo najboljše sebe. In ja, komičnih situacij ni manjkalo, pa tudi veselja, žalosti, smeha in solz. Koncentrat življenja.

Ker mislim, da tega še nisem storil, se na tem mestu moram zahvaliti takratnemu direktorju Alešu Bohincu, še vedno najboljšemu direktorju, kar sem jih imel in odgovornemu uredniku Marku Filli, sedanjemu generalnemu direktorju naše nacionalne rtv hiše, da sta v meni prepoznala tisto nekaj na avdiciji in da mi je bila dana možnost biti del te prve ekipe. S to njih potezo se je namreč tudi uradno začela moja medijska kariera v radijskem delu, ki bo očitno trajala do penzije.

Zahvala pa tudi takratnim sodelavcem, da so me sprejeli natanko takšnega kot sem. In ja, niso vedno lahke z mano, ampak to je baje sestavni del naravnih talentov, pravijo strokovnjaki. Ampak odlična ekipa smo bili tudi ali ravno zato, ker smo sprejemali drugačnosti, kar bi sicer morala biti vrlina vsakega radijca oz. medijca.

Začetek

No, moj prvi nastop v živo, pred mikrofonom v studiu RM, se ni začel ravno za se hvalit kaj preveč. Zaspal sem. Ja, zamudil sem v studio in eter, ker sem zaspal. Ob 16ih popoldne. Vem ja, smešno, ampak takrat sem delal še v 2eh drugih službah in spanca je kronično primanjkovalo. Če je to lahko opravičilo…..

Ko sem se ob 16ih komaj, v stresu zamujenega, prebudil, sem najprej pomislil, da sem ga krepko usral, kaj pa. Od razočaranja nad samim seboj sem celo hotel kar odpovedati vse, čeprav to ni v mojem stilu. Ampak potem sem poklical na radio DJ Lovra, ki je bil v etru in mu razložil, da bom pač zamudil.

Tako sem svoje prve besede v živo etra RM in ušesa poslušalcev izrekel, v tistem prvem studiu RM, v kleti na Plenčičevi 6 v Izoli, tistega junija 1992, ob 17 uri. In ker sem imel turnus od 16 – 18 sem pač namesto 2eh, odpikal 1 uro. Ni kaj, obetaven začetek.

Zamude seveda nisem več ponovil. Po mesecu sem, v petkih, iz tistih 2eh ur dobil 4. Po 3eh pa sem bil premeščen v jutranji udarni termin, ki je prebujal, kar je bil zame sicer pravi šok v začetku, saj sem vse prej kot jutranje sorte. Po navadi se do 10ih zjutraj ne pogovarjam niti sam s seboj, ampak, služba je pač služba.

Studio

Pionirsko revolucionarna pa ni bila takrat samo naša ekipa, ampak tudi tehnična oprema v studiu. Nobenih računalnikov kot danes, ampak zgolj mikrofon, dva gramofona, dvojni kasetofon in doma izdelana mešalna miza. Vsi pogoji za one men bend šou.

Postopek vodenja pa je šel nekako takole. Medtem, ko se je na enem gramofonu vrtela izbrana vinilka, si si pripravil vinilko za drugi gramofon, vmes uporabljal mikrofon in tako do konca turnusa. Vsak je bil sam svoj voditelj, tehnik, glasbeni urednik, skratka vse. Najbolj zabaven del pa je bil z reklamami. Te smo namreč snemali na kasete.

In potem si moral poleg ostalega dela še brati seznam reklam in jih prevrteti na kaseti, da si jih predvajal vmes. Ob točni uri seveda. Najlepši del pa je bil, ko si se rahlo spozabil na reklame oz. se spomnil minuto pred tajmingom, komad vinilke je bil pri koncu, reklama še neprevrtena v kasetarju…skratka, nor haus. Nekaj, kar si današnji radijski voditelji težko predstavljajo.

Poslušalstvo

Ampak današnji radijci si težko predstavljajo tudi takšne poslušalce, kot jih je imel RM v uvodnih letih. Mirno trdim, da takšnih poslušalcev nisem več potem doživel v dosedanji radijski karieri. Ker tisti poslušalci RM takrat niso bili zgolj poslušalci – bili smo ena ogromna družina.

Poslušalci, predvsem poslušalke, so nas na Obali namreč že od začetka sprejeli za svoje, z nami dihali, preživljali naše lepe in težke čase. Bili so celo takšne face, da so nam podarjali vinil plošče svojih zasebnih arhivov, ker je radio v tem segmentu na začetku res zelo pešal in smo bili odvisni predvsem od arhivov posameznih voditeljev.

Glasba

Kljub tudi glasbeni avtonomnosti posameznega voditelja, pa se niso dogajale današnje plej liste komercialnih radijskih postaj, ki neumorno dan na dan in teden na teden ponavljajo ene in iste komade in tako seveda ožajo glasbeno razgledanost poslušalcem, namesto da bi širile.

Ok, goveje muzke res nismo vrteli, ker to pri nas na Obali ravno ni v kategoriji popularnosti, čeprav sem sam zavrtel tudi Golico, a je vseeno nekaj nas voditeljev imelo svojo “zaščitno” skladbo, predvsem pa povsem proste roek tudi pri glasbenem izboru. DJ Lovro je recimo naredil hit iz pravega kauboja, medtem ko je mene, sicer bolj rokovsko naravnanega, zaznamovalo večno vprašanje, katerega so vedeli že vsi na pamet in mi v svojem temperamentu še danes, kot takrat, trže gate.

Revolucija

A najbolj so se naši poslušalci izkazali v revoluciji proti zaprtju radia. Namreč, namesto da bi po nekaj uvodnih mesecih delovanja dobili tudi uradno frekvenco oddajanj iz Ljubljane, smo dobili prepoved delovanja. In takrat se je zgodil vrhunec vrhuncev ljudskega upora proti oblasti. Obala je zavrela.

Ko je tistega jutra stopil v redakcijo pred studiem inšpektor iz Lj  v spremstvu direktorja in urednika, sem bil pred mikrofonom v živo. Vse kar sem jasno videl skozi studijsko okno je bilo, da nekaj ni v redu. In potem je vstopil v studio in rekel, da ugasnemo aparature in prenehamo oddajati. Poznaš občutek, ko nenadoma izgubiš nekoga zelo ljubljenega ? No, tako sem se takrat počutil.

V tistem kaosu smo dosegli le še to, da nam je inšpektor dovolil povedati v eter nastale okoliščine. Kar pa je bilo ravno dovolj, da so poslušalci začeli bliskovito revolucijo zbiranja podpisov proti zaprtju radia Morje. 5000 podpisov je padlo v prvih dveh dnevih, ki so bili postreženi v Ljublajno. Ker je bilo stopnjevanje ljudskega upora proti zaprtju radia zgolj vprašanje minut in bi se zlahka vse spremenilo v, za oblast, težko obvladljivo situacijo, so se v Ljubljani premislili in radiu podelili frekvenco in dovoljenje obratovanja. Zavrelo je tako, da nas je osebno obiskal celo sam predsednik Milan kučan.

In ta ljudski upor poslušalcev je bil in ostaja prvi zaščitni znak radia Morje.

Glas o malčku ogromnega srca, ki se je s svojimi dušami zoperstavil oblasti že takoj na poti samostojnosti te naše male podalpske, s Primorci pač ni heca ko gre zares, je preplavil celo deželo, odmeval tudi v tujini in praktično ga potem ni bilo, ki bi prišel na Obalo iz kontinenta na počitnice, da ni radia nastavil na 93,4 FM. Ja, lepo in nepozabno je biti sestavni del in v družbi zmagovalcev.

Popularno

Svojega takratnega statusa popularnosti na RM ne bom komentiral, ker sem te ocene pač vedno prepuščal mojim poslušalcem, gledalcem bralcem. Ko pa sem razmišljal, ja tudi to se mi kdaj dogaja, kateri dogodek mi je, od številnih nepozabnih, ostal v najbolj posebni ganjenosti, sem se odločil za prenos nogometne tekme.

Kolikor vem, je to bil edini v živo prenos nogometne tekme visokega ranga na frekvencah radia Morje vseh časov.

Komentiral pa sem tekmo lige Uefa med takrat strahotno Izolo, pod vodstvom Lucia Pertiča in še bolj strahotno lizbonsko Benfico. Improviziran studio smo imeli v kotu na vrhu tribune, na polnem stadionu. Takrat je postal popularen moj stavek, na katerega me še danes opozori kateri takratnih poslušalcev – ‘žoga je v zraku’. Ena sama zabava od prenosa, v katerem je bilo nogometa še najmanj.

A dosti bolj popularno je bilo, da smo k poslušanju te nogometne tekme pripravili in tudi dobili ogromno poslušalk. Lepo število teh naših žensk je še isti dan in še kakšnega naslednjega klicala v studio in v živo, da bi povedale, da jih nogomete v bistvu sploh ne zanima in da so sploh prvič v življenju poslušale nogometni prenos in se nepopisno zabavale. Ja, ko nekoga pripraviš do tega, da nekaj naredi prvič, sploh če prej trdi, da tega nikoli ne bo, potem veš, da si car.

To smo itak bili tudi zato, ker so celo voditelji nacionalnega radia pobirali in uporabljali naše voditeljske fore. priznanje več našemu delu.

Zelo rad bi te povlekel še v nadaljne številne nepozabne zgodbe, katere sem preživljal takrat v etru radia Morje, kakor tudi izven, ampak tukaj bom zaključil. Radia Morje sicer že nekaj let ni več v našem medijskem prostoru, a njegove zgodbe ostajajo. Kot tudi bit radia, ki je seveda v ljudeh. Voditeljih pred mikrofonom. Njihovi karizmi in talentu. Ti so zaščitni znak vsakega radia. Ta zapis pa obenem pomeni tudi prekinitev mojega nekaj letnega radijskega posta, ki je bil posledica takšnih in drugačnih okoliščin.

Ostaja pa in bo ostal tudi moj ponos, velik kot Obala, da sem aktivno sodeloval v največji uspešni komercialni radijski RM revoluciji v naši mali podalpski vseh časov. In tokrat se poslavljam tako, kot sem takrat začenjal svoja redna dihanja v eter 93,4 – ‘poslušaš tebi najljubšo radijsko postajo’…..Saj veš, ostani v cvetju.

p.s.
Denisu Avdiću, top staru radia 1 pa še moja posebna zahvala za izkazano spoštovanje ekipi ob 20 obletnici radia Morje, ker nam je poslal za polovico stoječega hladilnika sarajevskega piva, ki se je odlično zlilo z mešanim na žaru.

Don Marko M

Radio Morje studio (blog Don Marko M)

Deli:

33 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Radio Morje – 20 let pozneje še vedno prvi

  1. Markane ti si živa legenda i budeš li rešio otvoriti svoju stanicu samo reci da odmah skupimo pare.Za careve akcija odmah.Pozdrav tvojoj familiji.

  2. Tvoj prispevek je eno samo vprašanje: kako je bilo včasih lepo? Radio morje, takratna vznesenost in skupnost ljudi katera se v današnjih časih ruši in spreminja v prah, na žalost. Pa vseeno z voljo naprej želim vsem nam.

    Bravo Marko 🙂

  3. Marko,kar oči so se mi orosile med prebiranjem tvojega obujanja spominov.Toliko lepi in zabavnih trenutkov ste nam omogočili ekipa radia Morje v tistih časih,da smo vas imele v ušesih vse moje sodelavke in pacienti v Valdoltri.Tudi podpise smo takrat prispevale.Najbolj smo pa oboževale Lovra popoldne in tebe dopoldne.Tebe smo sploh pogrešale in potem odšle za tabo,ko si prestopil na radio Capris.Ti si rojen radijec kakršnih primankuje.Bili ste legende v začetnih letih in nekateri ste kot ti ostali to še danes.Za vedno boste zapisani kot velika pomembnost naše Obale.Hvala vam.Celi ekipi radia Morje lep poletni pozdrav.

    Marija N.

  4. Don,takrat te še nisem poznal sem pa slišal tudi na naših koncih za te zgodbe famoznega Radia Morje.Kolkr te poznam sploh ne dvomim,da ste bili legende.Ti si še vedno,nekateri imate to v genih.;)Lp

  5. Imela sem deset let ko ste RM natopali pred Sočo v Kopru.Ti Marko M si vodil prireditev in po koncu prireditve me je moja mama poslal do tebe po avtogram ker je njej bilo nerodno.Še danes ga ima spravljenega.Dosti otrok in mamic se nas je takrat nagnetlo okoli tebe,ki si nam dal avtogram.Se še spomniš?Imela sem kitke in rekel si mi, da imam lepše kitke kot Pika nogavička.Ženske so te res imele rade. 😉 Super ekipa ste bili in škoda,da ni več takšnega radija Morje.

  6. Mucek,kakšna lepa zgodba.Kaj se finega delaš če pa si bil ti glavna zvezda radija Morje in si imel oboževalk na tone.To vsi vemo,ki smo vas takrat poslušali.Tebe s puncami v službi,doma in zunaj povsod kjer so vrteli radio Morje nismo nikoli zamudile.Razen ko si bil v suspenzu. 😉 Lovrota smo tudi imele rade.Škoda ker ni več takšnega radija ti pa moraš nazaj na radio,da bomo imele spet kaj poslušati.Je še moj medo rekel tako.Vse najboljše radio Morje! 😉 🙂

  7. Noah

    tnx….ma ni blema – še smo optimisti, še v družbah odličnih ljudi, še vedno pripravljeni na revolucije in vse ostalo….vse ob svojem času pride na plano….radio Morje je ena od mojih številnih lepih preživetih zgodb , nenazadnje je bil prva ljubezen in te se pač ne pozablja nikoli….. 😎

  8. Hvala za ta prispevek, nekatere zgodbe je teško ubesedit, ampak ti je čudovito uspelo. Hvala še enkrat.

  9. Gabi

    hvala tebi, da sem imel priložnost s tabo deliti številne nepozabne radijske ekipne trenutke, sicer že na drugi postaji, pa vseeno…..svojo pozabljivost pa sem popravil in te vpisal gor na “seznam” nepozabnih…..privoščim pa ti, da še naprej obdržiš svojo simpatičnost in vse dobro v vsakdanu…..

  10. Ja, hvala za hvalo! Še jaz se tukaj malo zjočem… Če se spomneš, sva bila sodelavca že nekaj let prej v Adrii in potem si me povabil še v By Night, Ankaran, ko si vodil praznike piva. V bistvu tisti prvi dan je bila res akcija, ko pa si prišel v studio in takoj “udaril” brez milosti, je bil prav gušt vedet, da si zraven. Človek sploh ne bi pričakoval kaj takega. Potem si me povabil še v Venus, Portorož, skupaj sva delala še maturantske plese, kasneje en kup reklam. Z veseljem sem se odzval tudi na vse tvoje TV oddaje ter live show-e Črtica in podobno, imam še doma tudi priznanje za sodelovanje v Valdoltri za Pesem poletja… Cel show!

    Kdo je zgoraj napisal, da zbere denar? Najdi tipa, ha, ha, ha,… Jaz sem za!

  11. Lovro

    najprej ti čestitam za 25 obletnico tvoje DJ kariere….tako dobro vztrajnih na tem področju je v naši mali podalpski moč prešteti na prste ene roke….

    ampak, haha, šele zdaj , ko sem prebral tvoje besede sem zavrtel spomin, da sta se najini radijsko DJ poti prepletali v sodelovanju lepo število let….in to nepozabnih let…..in ko vse seštejem, ti moram dati prav – bil je cel show !

    ampak nekaj mi govori, da vrhunec showa šele prihaja…. 😉 😎

  12. Hja, imel sem namen priti na obletnico, konec koncev sem na Morju bil pet let in tudi moja oddaja, se je v svojem žanru vpisala med legendarne. Ampak ob takem nalivu sem bil prepričan, da je piknik odpadel … šele kasneje sem zvedel, da ste se dobili in dobro zažurali, tako je prav. Tudi mene vežejo lepi spomini na radio Morje, nekateri poslušalci so bili tako zvesti, da so me celo v poznih večernih urah prišli pozdravit pod okno. Živel Radio Morje 😉

  13. Ko sem se pojavil na avdiciji na radiu Val si ti MM bil tam (če se ne motim) odgovorni urednik. Prijavil sem se na avdicijo za tehnika, ker sem že nekaj let vrtel po lokalih in mi je delo z glasbo bilo všeč. Po končanem razgovoru si me prepričal , da se preizkusim pred mikrofonom. Priznam polne gate sem imel , ko sem bral pripravljen text. Prepričan sem bil, da sem čista polomija za mikrofonom. Takrat si me, na moje začudenje pohvalil in mi takoj ponudil vodenje lestvice katero si do takrat ti pripravljal in vodil, rekoč da je to to pravi diđejevski stil heheh. Ko si me nekako naučil osnov in so se stvari razvijale se je na radiu Val zgodila (recimo ) polomija in selitev radia brez zaposlenih heheh. Sledilo je odprtje novega radia na obali (radio Portorož) , in ker sem kao že imel izkušnje so me takoj sprejeli brez avdicije. Med delom in uveljavljanjem sem se vedno spominjal tvojih napotkov. Pot me je čez čas spet pripeljala nazaj na radio Val, po nekem času pa sem prispel na RM, ko ga je prevzel novi lastnik. Na radiu Morje sem delal z veseljem in intuizjazmom.
    Če pomislim, da ni bilo tebe MM (mogoče) ne bi nikoli začel delati tega , kar mi je bilo res všeč.
    To sem začel pisati iz dveh razlogov. Eden je , velika zahvalnost tebi in sodelovanje na RM-u čeprav v zadnjem delu njegovega obstoja. drugi razlog: RM-a ni več, čeprav je legendarna 93,4 frekvenca še vedno aktivna a popolnoma izkrivljena vsebina na njej, se tako kot mnogi drugi čutim izigranega, ker takrat ko so se zbirali podpisi za radio Morje sem tudi jaz bil podpisnik tiste liste. Izigranega se počitim pa zato, ker prav tisti ljudje, ki so stali za (revolucijo) so se požvižgali na vse skupaj in radio predali na nemilost sedanjega lastnika in tako izdali (revolucijo) poslušalce, ki smo si tako želeli tega radia.
    Malo nakladam a to je kar mislim.

  14. Enco

    lepo, da si se oglasil in me spomnil, da dopolnem zgornji seznam….škoda, da si manjkal na obletnici, še pivo je imelo prazničen okus…. 🙂 😎

  15. Amir

    pa de si ti care…..hvala tudi tebi za meni zahvalo, ampak delal sem zgolj tisto, kar je bilo nekoč na začetku omogočeno tudi meni, torej razbrati talent in ponuditi možnost, kar mi je moj položaj odgovornega urednika omogočal in zahteval….
    v še večje veselje pa mi je, da si ti kar sam s svojim kompletnim nadaljnim radijskim delom dokazal, da sem prav izbral….v bistvu sem zelo ponosen na tiste “moje učence”, ki ste preživljali in preživeli mojo “diktaturo” usposabljanj in na polno uspešno nadaljevali kariero…..
    itak, da je prav, da poveš kar misliš, a ti res ne morem parirati v opisovanju zaključkov RM, ker tistega dela zgodbe nisem dovolj pozorno spremljal, čeprav priznavam, da sem se tudi sam počutil žalostnega, ko sem izvedel za novico, da je RM zaključil svojo legendarno pot…..
    ampak šteje itak zgolj tisto, kar smo RM dali poslušalci, ekipa in on nam v polnih pravih in nepozabnih časih….tej trenutki so namreč tisti, ki so RM naredili legendarnega, marsikomu izmed nas pa posledično pestre nadaljne kariere….

  16. A ste razmislali, da bi res naredili net-radio? To je future. Ne bi bilo slabo. Plani?

  17. Tina

    jaz sem bolj praktično realen tip in mi je jasno, da preminulih ni moč oživeti….bil je poseben čas posebnih okoliščin, s posebnimi ljudmi in kot takšen praktično neponovljiv, čeprav v spominu nepozabnosti….je pa res, da se je na RM skalilo dovolj talentiranega in sposobnega kadra, ki bi bili sposobni izpeljati neke nove nadgradnje prilagojene današnjemu času…..eh, ko bi človek vedel, kaj bo naslednje leto, bi marsikatera melodija drugače zvenela…. 😎

  18. dj Fan

    jaz, po pravici povedano, nisem nič razmišljal o internetnem radiju, sploh zdaj v počitniškem času, ko že itak ne razmišljam….ti pa čisto verjamem, da je to dobra radijska prihodnost glede splošne dostopnosti, že recimo v obdobju naslednjih 5 let…..

  19. No glede slik malo , da dodam heheheh, ker vem, da tisti ki so na zgornjih slikah ne vejo kako je studio radia izgledal par dni pred rasutjem…. [img]http://shrani.si/f/21/cc/4TIUu5d6/1/rm-studio.jpg[/img]

  20. Amir

    tnx za to fotko….jaz sicer še vedno iščem tudi tisto iz čisto začetkov, ampak bo tudi ta že sodobna ok….evo, da ti malo pomagam prikazati sliko….jo bom še zgoraj dodal…..
    Radio Morje studio nekoč

  21. Radio Morje nikoli ni bil prvi, kamoli da bi bil prvi po 20 letih. Bil je prvi na zacetku , ko je bil edini, žal pa so ga, kjer so ga lahko, povozili drugi.

  22. lahko si lep, ampak poante zapisa pa vseeno nisi dojel…..rezultati, tudi uradni, Radia Morje v prvih 2eh letih delovanja so nesporni presežek in sanje še za ogromno današnjih radijskih postaj po Sloveniji…..bili smo pač najboljša ekipa, z najboljšimi poslušalci in to je dejstvo, ki je zapisano v zgodovino slovenskih medijev…..

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *