Evo, še drugič in zadnjič letos si dovoljujem priporočati blogersko kolegico/kolega, ki mi popestri marsikateri dan v letu. In tako bom v bodoče vsako leto priporočal največ 2 bloga, ki so po času obstoja med “začetniki”, blogersko torej mladi leto ali kak mesec več, a po vsebini kakovosti krepko v času. Enostavno so drugačni. In ne, to ni moja kritika, ker nisem kritik, pač pa le moje priporočilo bralcem mojega bloga tistega, kar sam rad blogerskega prebiram. Tokrat nekaj vrstic blogu Peter Filec….

Podobnost med Nadinko, katero sem prvo priporočil in prve se nikoli ne pozabi, ter Petrom Filcem tokrat, je v vremenu. Pač veš, da vreme bo, nikakor pa ne moreš natančno napovedati, dokler te ne zadane na odprtem.

Ok, moram povedati, da sva se s Perom, dovolil mi je, da ga tako naslavljam, tudi osebno spoznala letos poleti. Ne morem pozabiti, ker je bil tisti dan edini v poletju oblačen z nekaj deževnimi kapljicami. In ker sva s Perom oba tako in toliko ponosna, da posledično ponosno pijeva tekočino, ki ima ponos insajd.

Predvsem pa mi je Pero dokazal, da se tisti Pero bloger ne razlikuje od Pera zemeljske realnosti. Kar je seveda meni zelo pomembno, saj sem spoznal že preveč blogerjev, ki niso niti približno tisto, kar blogajo. Kar sicer ni obvezno slabo, ampak ni niti obvezno dobro.

Pero je torej Pero. To, kar bereš na njegovem blogu, to je on. Brez trikov, brez fint na levo z desnim navojem, brez dvoma.

Iskreno povedano se niti ne spomnim, kako sem pristal na Perovem blogu, vem pa, da je bilo nekje na začetku leta. In če mi je zapis avtorja zanimiv, potem prebrskam po blogu kar je pač dovoljeno prebrskati.

Pred tednom, ajde dvema, je Pero praznoval 1. obletnico bloga na svojem, kot rečemo. Koliko mesecev prej se je smukal po siolovem blogosu ne vem in me ne zanima, ker zame šteje njegova postavitev v svojo blogersko neodvisnost, kar sicer zelo spoštujem pri blogerjih, ki uberejo takšen korak.

Pero je drugače mlajši mladinec, ki zase pravi, da je v letih za se zresnit.  Jaz pa pravim, da je bloger, ki besede iz horizontale postavlja v vertikalo. Resno, zabavno in eno v drugem.
Ob prebiranju modrovanj Petrovega bloga se namreč počutim kot v tramontani. Iz vseh strani nanaša vse mogoče, a na koncu vedno zelo jasno posije.

Ker Pero pove enostavno in vsem dostopno v razumljivost, brez nepotrebne dramatike in/ali balasta, a obenem iskreno in dostojno argumentirano, kar ni ravno običaj še za mnoge starce blogerje, kaj šele za mlajše mladince. Ja, s Perom se da pogovarjati o vsem in svačem. In Pero pove vsega in svašta, na vse načine.

Da je Pero blogerski talent sploh ni dvoma, da je drugačen pa itak. Ker blogosfera takšne blogerje potrebuje upam, da bo Pero še leta plemenitil blogosfero, sebe in posledično svoje bralce. Tako, govoril sem. Za vse ostalo in dodatna pojasnila na to temo pa ti priporočam, da klikneš na blog  Peter Filec. Copati niso potrebni……

Don Marko M