No, ta eno urni pralni premor sem izkoristil za, ja, spet obisk trgovin, še tistih preostalih 3eh, za bodoči družinski pralnik. Ker sem model že izbral, imeli so ga sicer v vseh 8ih trgovinah, mi je ostalo le še vprašanje dostave in seveda končnega popusta. Imel sem eno vprašanje, dobil tri različne odgovore. Ker sem bil odločen kupiti Gorenjev aparat, sem pričakoval največ ugodnosti ravno v njih trgovini, a sem očitno pričakoval preveč…..

Ravno pri Gorenju so bili edini, ki so dostavo računali in to 20€, pa samo do vrat ga dostavijo in še to naslednji dan. Za nameček so ponudili tudi najmanj popusta na gotovinsko plačilo, zgolj 3%. Za enak pralni stroj Gorenja so mi v HN ponudili 5% popusta, a 10€ za dostavo ravno tako naslednji dan, v Merkatorju, kjer so se mi edini posvečali že od prvega obiska, pa na gotovino 8%  in free dostavo isti dan.

Zato sem naslednji dan, v četrtek, spet obrnil turnus in vse tri trgovine obiskal dopoldan. Za vse porabil 15 minut, poudarek pa sem tokrat dal na gotovinski popust. Ja, mnenja sem, da se take reči kupuje z gotovino, ker le tako lahko barantaš za ceno. Sploh pa mislim, da je slovenski kupec vse preveč površen in ponižen, ko kar sprejme ceno trgovca brez vsakega poskusa barantanja. Res ne razumem, kako je lahko komu vseeno ali bo nekaj plačal več, če ima možnost za isto plačati manj.

No, tokrat so drugi turnusi ponudili druge popuste. V Gorenju je popust skočil na 5%, HN na 6%, le v Merkatorju je ostal na 8%. Pri prevozih in garancijah je ostalo vse isto. Napočil je trenutek lobiranja in čiste diplomacije.

V Gorenju sem prodajalcu nedolžno prijavil, da mi v HN in Mercatorju ponujajo 10% popusta in free dostavo, vključno z montažo. Isto sem rekel v HN za Gorenje in Mercator. Prodajalcu v Mercatorju pa, da mi v HN in Gorenju omogočajo 10% na gotovino. 60€ prihranka je ipak že lep denar, sploh, če ti ostane v žepu.

Epilog barantanja, pardon, diplomatskega cenovnega usklajevanja, pa je bil – v Gorenju se je tokrat z mano spopadla kar šefica sama, a ni popuščala in ostala pri 5% in plačljivi dostavi do vrat naslednji dan. Moje vprašanje njej, kako si v preostalih trgovinah enak pralni stroj Gorenja lahko dovolijo prodajati ugodneje, kot oni sami, jo je tako zmedlo, da sem bil že v drugi trgovini, ko je ona še vedno mencajoče iskala odgovor.

Pri HN se tudi niso premaknili iz tistih 6% in plačljive dostave. Skočil sem še do zadnje izbire, najboljšega soseda, kjer sem pogajalsko cenovno uskladil 13% popusta na gotovino, brezplačno dostavo isti dan in sicer v stanovanje, od koder odnesejo še bivšega narodnega heroja, za nameček pa so dodali še plačilo el. energije za cca 3 mesece.

Človek bi pomislil, da tukaj ni bilo več kaj razmišljati in je vse jasno, ampak…..

Ob prihodu domov sem bil deležen vprašanja, če bo ta stroj jutri. E pa ne, ne bo jutri. Niti pojutrišnjem. Sploh noben jutri. Na roke se bo pralo perilo. Kot ženske nekoč, ko so še bili časi pralnega dneva. Ženske so prale in ribale perilo na roke celo soboto, nedeljo ali ponedeljek. Pod mrzlo vodo zunaj, v mrzli zimi, ribanje perila na roke brez skrbi, da bo odpadel lak iz nohtov. Ženske takrat niso imele časa za neumnosti. Ta čas je prišel šele pred dobrimi 30 leti, ko si je že večina gospodinjstev lahko privoščila pralni stroj doma, poleg mehiških žajfnic po tv.

No, prišel je tudi moj najavljeni dan nakupa. V petek mi je preostalo le še, da odpeljem neustavljivo govorečo polovico (NG) družine s seboj, da izbere tisto zadnjo fineso – barvo. To je za ženske izjemnega pomena. Zunanja lepota namreč. Sploh ni važno kako izdelek dela, važno je, da je lep. Oohhhh…..

Ko je NG družine ugotovila, da bo lahko izbirala samo med belo in umazano belo barvo, sem jo takoj opozoril na barantaški izkupiček, da ne bi bilo nadaljnih presenečenj. Lepota gor ali dol. Sploh pa še vedno ne razumem, zakaj mešati neke barve, če pa se tudi pralnemu stroju jasno reče – bela tehnika. Ampak ajde….

In ko je že vse izgledalo, da bo že čez slabo uro glanc nov Gorenjev pralni stroj zapustil skladišče najboljšega soseda in nadomestil tistega odpisanega heroja v kopalnici doma, sem jaz prijavil….Hja, prijavil sem, da ne bom kupil pralnega stroja…..

Ja, premislil sem si v zadnjem trenutku…..

Tako prodajalec, s katerim sva se čez teden barantaško pogajala do končne uskladitve nakupa in postala že dobra znanca, kot moja badi gard, sta izbočila pogled, kot bi napovedal zamenjavo vlade. A še preden je obema uspelo kaj izpustiti iz odprtih ust, sem nadaljeval….

“Tega ni bilo tukaj včeraj”, in pokazal na drugi stroj poleg prej izbranega. “Ne, tega sem dobil danes zjutraj.” Moje vprašanje je bilo v bistvu nepotrebno, saj sem vedel, da ga ni bilo včeraj, čeprav sem si ta novi stroj ogledoval in predelal vse tehnične karakteristike v tistih 5 minutah, ko je moja izbirala barvo, prodajalec pa animiral neko drugo stranko.

V bistvu je bil ta v vseh tehničnih elementih dovolj boljši od prej izbranega, oblika brez ostrih robov je bil le še dodaten +. Cenovno je bil sicer 100€ dražji od prej izbranega, a je bil za en teden v akciji za natanko teh 100€, da je bila cena praktično enaka tistemu prej izbranemu.

In takrat sem izzval še sebe : “Če mi daš vse dogovorjene ugodnosti prejšnjega na akcijsko ceno tega, vzamem tega”, sem butnil prodajalcu zelo odločno. Ne vem sicer, kaj si je zamislil v tistem iskrivem pogledu in nasmehu, ampak rekel je : “Naj ti bo tokrat….”.

Moja je bila nad mojim preobratom še vedno šokirana, ampak jaz sem bil zadovoljen, čeprav sem se s to potezo prvič v življenju odrekel zvestobi slovenske tehnične kakovosti Gorenja in prisegel tujemu “vrtincu bazena”. No, v bistvu so v Gorenju kar sami hoteli, da ga ne kupim, tako, da sem to odločitev sprejel brez vsake slabe vesti za nekaj naslednjih let.

Za dodatno nagrado pa sem dobil še takojšno dostavo, saj je bil prevoznik ravno v fazi odhoda in je skočil gor še moj stroj, ki je bil čez pol ure že v kopalnici priklopljen in pripravljen za prvi zagon. Ja, ko te hoče, te pač hoče. Če hočeš seveda.

Tudi prav, saj ne kupujem pralnega stroja vsak dan. In ker je srečo treba deliti, sem tiste 3 mesece brezplačne električne energije gratis pridobljene ob nakupu podaril nekomu, ki to res potrebuje bolj kot jaz.

Prvo pranje novega čudeža sem seveda prepustil ženskemu veselju. Po 3eh urah in pol je pralni stroj še vedno vrtel. Sicer je bilo to čudno tudi moji NG, pa mi je zagotovila, da je ona dala prati, kot običajno. Nekaj mi ni štimalo, pa sem skočil po navodila. Očitno sem jih prvi bral, čeprav nisem prvi pral.

Vsedel sem se pred pralni stroj in gledal navodila in primerjal s sliko na pralnem stroju. Cel kup nekih možnih operacij me je že malo izčrpal, ker me vsaka tovrstna strokovna literatura izčrpa, in že sem pogrešal enostavnost upravljanja starega heroja. Še en dokaz več, da videz škatle še kako lahko vara v primerjavi z vsebino insajd.

Končno sem le priše do dela ‘časovnice’. V drobnem tisku poleg je pisalo, da stroj pere 4 ure, če mu ne nastaviš drugačne funkcije, torej katerokoli od 15 minut naprej. Ja, naslednjih 10 pranj so bila navodila obvezna priloga ravno tako, kot perilo. Čeprav ne zame.

Vsekakor je bil pralni stroj nekoč enostavnejši v upravljanje skozi 100letja, nenazadnje se je vse do pred 105 leti, ko je prvi električni pralni stroj zagnal Alva J. Fisher, pralo na roke in je bilo pranje perila v izrecno ženski domeni. Danes so časi drugačni in mogoče je celo več moških, ki znajo vklopiti pralni stroj, kot pa žensk.

Zagotovo pa je pralni stroj dodobra spremenil način življenja človeštva. Sploh tistim, ki pralni stroj uporabljajo za vse možne oblike pranj, poleg ali razen perila. Ob vsej tej mašineriji pa, vključno s pralnim strojem, ki sproščajo čas in manjšajo napore dneva, me še vedno čudi, kako so nekoč ljudje vse to opravljali na roke in peš in imeli za vse čas, danes pa ob vseh strojih ni več časa. In to kljub temu, da se da obrate centrifuge prilagajati svojemu okusu….

se nadaljuje v pralnem stroju…..

Don Marko M