Podprimo trajnostni ribolov, je geslo Greenpeacovih borcev na tokratni turneji po Evropi, s katero osveščajo in obenem zbirajo podpise državljanov za zaščito manjših lokalnih ribičev in odgovornejšim ravnanjem do dobrin morja. Na svoji poti po Jadranu so svojo ledolomilko Arctic sunrise za tri dni zasidrali tudi v Kopru…..

V juniju namreč v Bruslju odločajo o prihodnosti ribolova in ker politiki ne kažejo ravno nekega zanimanja za odgovornost do naravnih dobrin morja in hočejo tudi pri ribolovu dati prednost multinacionalkam, namesto ohranjati lokalne posebnosti ribičev posameznih držav, bo ta boj še vroča zadeva, čeprav bi moralo biti vse enostavno.

Jasno je namreč, da ima vsako lokalno ribištvo svoje posebnosti, še bolj pa, da si ne moremo dovoliti iz morja samo črpati, ne da bi ob tem upoštevali naravo, da vzpostavi ravnovesje med ulovom in naraščajem. Da je treba skrbeti za čisto morje, tudi to, mi mislim ni potrebno posebej razlagati.

Arctic sunrise, zasidran v potniškem terminalu, je, v že zelo pomladnem vremenu, dobesedno vabil na svoj krov in ni šlo drugače, kot, da se znajdemo na njem. Prva zanimivost je bila, da je ladja, sicer ledolomilka ravnega dna, kar malo otežuje plovbo, bila pred lastništvom Greenpeace od 1975, kitolovka.

Sicer pa je v svoji navidezni majhnosti že presenetljivo operativna in vsak mm opremljen za akcijo. Prvič sem recimo slišal, da ima Greenpeace tudi svoje helikopterje, ki pristajajo na ploščadi ladje in po odstranitvi propelerja cel helikopter spravijo v podpalubje.

In ker je ledolomilka je to opazno tudi na notranji izolaciji, še posebej na oknih kapitanovega mosta, kjer so šipe ogrevane. Kljub starosti in vtisu špartanske opremljenosti je ladja opremljena z vso sodbno navigacijo, med vso opremo pa ne manjka niti fitnes oddelek.

Mogoče bolj kot ladja sama, pa so me navdušili aktivisti Greenpeace naše gore listi, mlajše mladinke in mladinci polni življenja in okoljske prijaznosti, ki so bili odlični gostitelji. Tako sem izvedel tudi, da oni še niso na polno aktivisti, temveč pripravniki.

Preden postanejo polnopravni aktivisti Greenpeace namreč preteče kar nekaj vode in v tem času morajo osvojiti številna znanja usposabljanj, da si prislužijo naziv aktivist Greenpeace. Takšna metoda dela se mi zdi povsem pravilna, nenazadnje so mednarodna organizacija in nikakor ni vseeno, kako se aktivisti predstavljajo širši javnosti.

Na pomolu pred ladjo pa je predstavitveni prostor, kjer lahko izveš marsikaj tudi o našem lokalnem ribištvu, med ostalim lahko preko društva Morigenos tudi posvojiš delfina iz našega morja, a prav posebej je poskrbljeno za naše malčke v otroških delavnicah, kjer si je umetniškega duška na morsko tematiko dala tudi naša mala Koki.

In ja, oddal sem svoj podpis v podporo našim lokalnim ribičem v okviru te evropske akcije. No, podpis smo oddali cela moja družina in to na res zanimiv način.

Namesto podpisa namreč sestaviš ladjico iz papirja, katere imajo Greenpeacovci na svojih stojnicah in to papirnato ladjico potem obesiš na razpeto ribiško mrežo ob ladji. In mreže polne teh ladjic iz vseh koncev, kjer akcije izvajajo, bodo  aktivisti Greenpeace dostavili politikom v Bruselj, kot dokaz drugačnega razmišljanja ljudstva od Bruseljskega birokratskega aparata.

Če se ljudstvo zavedamo, da moramo tudi v ribištvu sodelovati z naravo in ohranjati lokalne posebnosti tudi tega področja, potem ni nobenega razloga, da tudi naši politiki v Bruslju razmišljali drugače.

Ja, lahko si vzameš čas in obiščeš Arctic sunrise in pobliže spoznaš gibanje Greenpeace. Ladja bo zasidrana še danes in jutri (petek) v potniškem terminalu, ogled ladje je brezplačen, tvoja izdelana in pripeta ladjica podpisa na mreži pa tudi. Rabiš le malo dobre volje, za dosti novih (spo)znanj. Peace.

Don Marko M

[cincopa AYLAxJ73nR47]