Poletje je tu in, med ostalim, bomo po mestnih trgih, ulicah in parkih spet lahko veselo stopali tudi na pasje kakce. Z malo sreče si bomo lahko ogledali tudi kakšnega malčka, ki preverja gostoto in okus pasjega kakca, mamica pa v trans. Ne, nobenega namena nimam obtoževati pasjih dlak, narejeni so namreč po obnašanju gospodarjev. In ker je vir tega problema v lastnikih psov, so Španci predstavili unikatno rešitev za pasje kakce…..
Pri nas v Kopru se je sicer mestna oblast pred 2emi leti poskusila spopasti s problematiko pasjih kakcev po parkih in nasplošno, a so se zadeve lotili na nenavaden način, kot večino tega v Sloveniji, saj so predlagali popolno prepoved hoje vsega živega, tudi psom, odraslim in otrokom, po vseh javnih travnatih površinah v mestu. In zadeva je seveda, po uporniškem revoltu meščanov, zaključila poslanstvo še pred sprejemom te talentirane ideje.
So pa zato sicer nenavadno, a odlično idejo reševanja problema pasjih kakcev predstavili Španci. A zadeva ni ostala zgolj pri ideji, ampak je uspešno vpeljana v prakso.
Brunete, mestece 10k prebivalcev na obrobju Madrida, je dolga leta bilo boj proti nemarnim lastnikom, katerih pasje dlake so puščale svoje kupčke kakcev kjerkoli in kadarkoli. Kljub ustrezni opremljenosti z vrečkami in koši za pasje kakce, lastniki psov niso kazali nobenega spoštljivega zanimanja za sodelovanje v pobiranju kakcev za svojimi psi.
In potem so mestni uradniki, za razliko od večine naših, strnili glave in nastal je projekt – Vrniti pošiljatelju ! Španski uradniki imajo očitno tudi smisel za humor. Vrniti pošiljatelju je namreč pomenilo – vrniti pasji kakec nemarnemu lastniku na domači naslov s poštno pošiljko.
Kampanjo pa so začeli izvajali tako, da so najprej pridobili oglaševalsko agencijo, kateri so projekt predstavili, a jim obenem tudi dodali, da denarja za kampanjo nimajo. A agenciji je bila ideja tako všeč, da so kampanjo izvedli brezplačno.
V prvem delu kampanje, ki je trajal eno leto, so aktivisti po mestu, parkih, postavljali na površine umetne pasje kakce, skupaj s tablico napisa “Ne pusti me, dvigni me!”. Ker, kljub domiselni kampanji, vidnega uspeha ni bilo, so prešli na plan B.
Poiskali so 20 prostovoljcev, ki so opravili tisto “usrano”, a tudi zabavno delo kampanje. Po mestu so namreč pobirali pasje kakce, jih pakirali v palstične vrečke in…..Ja, te kakce v vrečkah so potem razposlali lastnikom psov po pošti na dom.
A ta specialna pošta je imela tudi specialen dodatek. Vročitev te pošiljke je poštar izvedel v spremstvu – kamermana. Kamerman je namreč ta veličasten dogodek ovekovečil na filmski trak, posnetek pa so predvajali na lokalni tv.
Poleg kakčaste pošiljke pa lastniki psov prejmejo še opomin pred izrekom denarne kazni, v kolikor v bodoče ne bi več čistil kakcev za svojim psom po mestu.
Seveda je tudi mene zanimalo, kako so sploh vedeli, kateri pasji kakec pripada kateremu nemarnemu lastniku.
Zadevo so rešili tako, da so aktivisti nekaj mesecev pred začetkom kampanje po mestu izvajali “povsem naključne” pogovore z lastniki psov na terenu, kjer so od njih pridobili informacije o njih, pa tudi imenu njih psa, kakor o pasmi in pedigreju psa.
Pogovore so opravljali seveda zgolj s tistimi lastniki, ki so mirno gledali, kako njih kuža pušča kupček na javni površini in za njim niso počistili. Aktivisti so potem te kakce shranili v škatle in jih odnesli v svoj laboratorij, kjer so ustvarili bazo podatkov.
In ko je kampanja začela poganjati so zbrane kakce prostovoljcev na terenu primerjali s svojo bazo podatkov. In poštar je s kamermanom že hitel s specialno pošiljko na naslov lastnika psa…..
Po le nekaj mesecih so bili mestni uradniki s kampanjo nadvse zadovoljni.
Kako tudi ne, ko pa se je število pasjih kakcev po javnih površinah mesta zmanjšalo za več kot dve tretjini manj kakcev v zelo kratkem času.
Uradniki sicer priznavajo, da še nimajo analize, ali so se nemarni lastniki poboljšali v skrbi čiščenja kakcev svojega psa zaradi strahu pred ponovno poštno dostavo specialne pošiljke ali zaradi priloženega opomina pred kaznijo, a mislim, da jih to vprašanje v resnici sploh ne bega.
Sem pa takoj ZA, da se takšna kampanja izpelje tudi pri nas. Stroški komunal za čiščenja pasjih kakcev so visoki. Nenazadnje, kot sem že rekel, nima smisla se jeziti na pasje dlake, ki puščajo kakce naokoli. Saj niso oni krivi, če imajo nevzgojene in nemarne lastnike.
Don Marko M
p.s.
Postani aktiven in ponosen del realne zabavne druščine Hočem, da se to zapiše v Ustavo !
Še malo branja, če nisi suženj časa...
- Idila komunizma živi v srcu Evrope. Dobesedno....
- Otvoritev in prvo kolesarjenje po obalni cesti Koper - Izola brez motorizacije (foto)
- Življenska zgodba od drog odvisnika v komuni
- Ne koledarska - tvoja biološka starost je pravo merilo.....
A to je res ali se mal’ hecaš? 😉
Aveš kako si kot mamica šele vesela, ko z vozičkom zapelješ sredi ozkega pločnika čez pasji drek (potem pa razmišljaš da moraš to spraviti v avto preden prideš do doma da lahko gumo opereš)? Pred tabo pa lastnica tistega psa v smeh ker je to pač ful zabavno ane… Mislim da ji je bilo hudoooo nerodno ko sem končala svoj hudo glasen monolog 😛
nič heca, čista resnica….počakaj še dan, dva, pa boš tudi v naših resnih medijih to brala….
Tamala…vem, vem….le, da mi ni bilo treba vozička dajat v avto, gumo prati pač, pa lastnice kakca ni bilo na spregled….ker jaz zagotovo ne bi fural monologa, pač pa dialog, čeprav bi se končalo kot monolog… 😎
Lahko bi tudi zahteval, da se vpiše v ustavo in jaz bi te podprla 😀
Sem pa lastnica manjšega kupa dlak in vestno pobiram kakce. Če so ljudje dovolj premožni, da si lahko privoščijo psa, si lahko privoščijo še vrečke za pasje drekce. Btw. v Kik-u imajo 3 kolute za 1 ali 2 € ali pa uporabijo tiste od sadja in zelenjave. To je prvi korak. Drugi korak pa so eko-vrečke, ampak pustimo zdaj to.
haha, evo že zahtevam….drugače pa dobro, da si povedala, kje se da dobiti cenejše vrečke za pasje kakce…..čeprav po mojem premožnost ni ravno merilo za odgovornost do svoje pasje dlake, ampak pravni stroki ne upam ugovarjati, ker me lahko spotakne ob kakšno vejico….. 😀