Dragi moj dnevnik, danes je bil eden tistih dni, ko se zgodi tudi brez strasti. Moja plačilna kartica je sestradana, ker jo plača moje službe ne hrani dovolj. Ker je ne morem gledati lačne, sem si našla še honoralno delo. Šefi danes niso več kot nekoč. Dosti dela sem že opravljala v poglabljanju medčloveških odnosov, natakarica pa še nisem bila….

Danes sem probala tudi to. Honorarno. Šef hotela mi je rekel, da bom za začetek sprejemala stranke. Dobro mi je šlo. Vsakemu sem rekla dober dan. Skoraj. Razen enemu, ki je klicaril na telefon. In ponavljal, da hoče imeti mizo za 8 oseb. 3x sem mu lepo povedala, da ne prodajamo pohištva. Ampak on je še kar klical.

Povedala sem šefu, da me en nadleguje in se je on pogovoril z njim. Potem me je poslal čistiti dvigalo. Tako napornega dela še nisem imela. Dvigalo sem čistila v vsakem nadstropju posebej. Mojih najdaljših 8 nadstropij do zdaj.

Ko sem končala me je šef poslal v sprejemno pisarno. Premetavat fakture po računalniku. Ko sem hotela oddati naročilo se je na ekranu napisalo, da moram vnesti geslo. Vtipkala sem 6 zvezdic. So mi tako lepe. Računalniku niso bile. Ni hotel delati. Potem je prišel šef. Nekaj preklinjal čez ženske. In računalnik je začel delati.

Po napornem honorarcu sem se odločila vzeti popoldan samo zase. Vsedla sem se v moj mali avtek in gas. Ko sem peljala mimo avto salona sem videla mojo blond frendico Fukso. Na parkingu je sedela. Na belem kosu papirja. A tako. Meni stoka da nima denarja, zdaj pa si je kar novega A4 omislila. Potrobila sem ji.

A me ni videla. Afna. Medtem ko sem jo gledala sem šla v rdečo na semaforju. In spotoma še malo skakala po pločniku. En pešec se je zadrl “jebo te tisti, ki ti je dal vozniško”. Kmet zarukani. Pa kaj ga briga če me je. Namučila sem se do vozniške v roki. Večkrat.

Bila sem besna in morala sem se sprostiti. Šoping terapija je prava stvar. Zavila sem v nakupovalni center. V veliki avli so imeli razstavo živali iz Afrike. Lep lev, takšen kosmat. Lepa antilopa, ki mu hoče zbežati. Vse živali lepih barv, da so zgledale kot prave. Samo zebra je bila črno-bela. To je zdaj kao moderno, retro in to.

Potem mi je padel sladkor. Zavila sem v prvo trgovino. Po čokolado. Sline so se mi že cedile, ko sem jo držala v roki. Sem že hotela na blagajno, pa sem se ustavila. In pojedla čokolado. Je pisalo na njej, da jo moram odpreti tukaj. Ni šlo drugače.

Polna sladkega sem se spomnila, da mi je Fuksa rekla, da ima eno novo igračo. Na baterije. Pa da trese. Pa da paše. Pa sem zavila v sex šop. Prodajalka mi je rekla, da imajo vibratorje na tisti steni. Bili so lepi in vseh barv. Izbrala sem tistega rdečega. Bil je najlepši. Pa mi je prodajalka rekla, da gasilni aparat ni naprodaj.

Hotela sem skočiti še po tiste nogavice, ki same stojijo tudi če jih ne obuješ. Pa mi je ura rekla, da moram na faks po diplomo. Postala sem doktor. Doktor globinske komunikacije.

Profesor me je navdušeno pričakal. Mi čestital. Rekel, da takšnega talenta že dolgo ni imel. Pa da bi me rad še nekaj vprašal. Pa vprašaj.

Da če mogoče vem, koliko sperme penis izvrže ob izlivu. Težko vprašanje. Kaj pa vem. Mogoče za požirek. Ali dva….

Z diplomo v roki sem poklicala Fukso. Da greva zapit. Tudi ona mi je čestitala. Pili sva tisto črno, ki je zgoraj belo. Fuksa mi je povedala, da je našega dimnikarja Frenka zbil avto. Do konca. Grozno. Res. Tudi na strehi nismo več varni.

Evo, dragi moj dnevnik. To je bilo to za danes. Rada te imam, ker me razumeš kot le malokdo. Tvoja Mina Blondina

Don Marko M

Iz dnevnika neke blondinke….. (prvi list)

p.s.
Postani aktiven in ponosen del realne zabavne druščine Hočem, da se to zapiše v Ustavo !