Tam nekje v nekem neotipljivem prostoru plava milijarde podatkov, milijard oseb. Realnih ali izmišljenih. Spletna socialna omrežja jih združujejo v celoto vedno nekomu uporabnih podatkov. Svet in komunikacija s pomočjo socialnih omrežij postaja strnjen v dlan, čeprav istočasno nič bližje, kot v realnosti….

V mojih očeh so spletna socialna omrežja lahko v isti meri prijatelj ali sovražnik, vir resnice ali zablode, odvisnosti ali tolažbe, predvsem pa mislim, da ljudi oddaljujejo od realnega življenja, čeprav ga prikazuje. Res pa je, da je vsak sam gospodar svoje odločitve vpletenosti v socialna omrežja.

Danes po spletu kroži že preko 100 takšnih in drugačnih socialnih omrežij, od Fejsebuka, Majspejsa, Gugl plusa, Linkedlna, itd., ki združujejo že nekaj milijard uporabnikov. Po zadnjih raziskavah ima 35% odraslih oseb po en profil, 51% pa dva in več profila. Ob tem 89% oseb uporablja socialna omrežja za vzdrževanje prijateljstva, 57% za načrtovanja s prijatelji in 49% za spoznavanje novih prijateljev.

A bolj kot to je pomebno, koliko in kako se posameznik razgali s svojim profilom v socialni skupnosti. Koliko s tem lahko škodi sebi in celo svojim bližnjim. Še vedno je namreč 40% uporabnikov socialnih omrežij takšnih, ki imajo svoje profile povsem odprte vsem na ogled, medtem ko jih je takšnih, ki imajo svoj profil v celoti ali delno odprt za splošno javnost preostalih 60%.

Po vseh zadnjih aferah nadzorov ameriških služb po socialnih omrežjih je sicer število uporabnikov, ki so zaprli svoje profile na socialnih omrežjih skočilo v nekaj milijonov, a to je še vedno zanemarljivo proti vsemu, kar je ostalo.

Vsekakor pa je dobro vedeti, da smo za posredovanja svojih podatkov v prvi vrsti sami odgovorni, če jih bo kdo kasneje uporabil ali celo zlorabil. In obstaja nekaj osnovnih pravil kaj in zakaj ni dobro razgaljati sebe, prijateljev v realnosti in/ali celo družinskih članov.

Fotografije otrok – so poglavje izrednega pomena. Pa naj gre za otroke svoje ožje ali širše družine. V dobi, ko je splet dostopen pedofilom in raznim podobnim izmečkom, je javno razkazovanje svojih otrok do 15ega leta v svojih profilih na socialnih omrežjih pravo klicanje nesreče. Zastonj je potem se zgražati in obsojati pedofile in podobne škodljivce, če pa jim sami starši svoje otroke dobesedno servirajo na pladnju.

Če že čutiš blazno potrebo po razkazovanju svojih potomcev vsem na oči, celo večkrat dnevno in celo pospremljeno z besedami, kaj in kako mu je všeč, potem vsaj poskrbi, da bodo te slike res videli samo prijatelji katerim res zaupaš, ob upoštevanju možnosti, da prijateljev prijateljev ne poznaš, čeprav lahko tudi oni vidijo te slike in potem vsi po vrsti.

Osebne in zasebne zadeve se ne delijo na tvoji steni – t.i. stene platform socialnih omrežij  so sicer tam kot možnost tako tvojih objav, kot tistih prijateljev. A zelo osebne zadeve naj ne ugledajo objave na zidu. Za te namene so ustvarjena zasebna sporočila. To sicer narekuje tudi spletni bonton, a naj te vodi tudi zdrava kmečka pamet.

Povezave različnih profilov – na enem mestu socialnega omrežja ni priporočljiva. Določena tvoja objava recimo na FB lahko doseže povsem drugačen učinek, če se obenem povezano pojavi na Linkdlu, Gugl plus ali še kje. Samo en primer, kakršnih sicer mrgoli – uslužbenec je delodajalcu med tednom sporočil, da bo zaradi bolezni ostal doma tudi čez vikend, a na svojem FB profilu je svojim prijateljem napovedal vabilo na mega vikend žurko pri njem doma.

Novica o žurki se je vzporedno objavila tudi na njegovih drugih računih in se prikazala delodajalcu dobesedno pred oči. No, mene sploh ne čudi, da je tega delavca v ponedeljek čakala odpoved. Torej, če že misliš imeti različne profile, potem ne povezuj zasebnega in poslovnega življenja.

Podatkov o podjetju, kjer si zaposlen/a, se ne razgalja vsem na oči – seveda tukaj niso mišljeni podatki o podjetju, ki so v določenih bazah vsem na ogled javno, ampak interna dogajanja podjetja. V kar 63% podjetij po svetu se že prav bojijo, kaj internega lahko uslužbenci ruknejo na zid vsem na oči.

Dela in projekti, ki so napovedani ali v teku, CV-ji, razne varnostne kode podjetja, medosebni odnosi znotraj podjetja in podobno pač nimajo mesta na vsem vidnih mestih objav, razen če hočeš namerno narediti škodo svojemu podjetju in svojemu delovnemu mestu, kot tudi sodelavcem. Konkurenca namreč nikoli ne počiva. To je tudi razlog, da se vedno več podjetij odloča za blokade dostopov uslužbencem do socialnih omrežij. Za službene zadeve se pač uporablja zasebna sporočila in e-maile.

Napoved dogodkov tvojega socialnega življenja – naj bo posredovana le tistim, katerim hočeš sam/a. Če načrtuješ recimo rojstno dnevno zabavo ali izlet zunaj, potem ne limaj tega na zid vsem na ogled. Da ne boš potem “presenečen/a”, če se bodo tam pojavili tudi osebki, katerih si ne želiš videti niti v najbolj črnih sanjah.

Osebni podatki povzročajo varnostno tveganje – tudi telefonske številke ni zdravo vsem na oči objavljati. Nepridipravi lahko tudi to uporabijo, da pridejo do tvojega naslova bivanja, pošte, če pa se na zidu še pohvališ, da greš z družino na dopust za določen čas, potem se nimaš kaj čuditi, če te ob povratku iz dopusta pričaka izropano stanovanje.

Finance ti lahko olajša tudi tvoj navidez nedolžen komentar na steni – v časih recesije se pogosto dogajajo debate o tem,  kdo je že ali kdo je na poti mrka, od skladov, bank, podjetij in že nedolžen komentar “bom pač prenesel svoje finance tja in tja” je že zadostno obvestilo spletnim lopovom, kam se morajo obrniti, da ti hekersko počistijo zaloge.

Previdno z gesli – je seveda zelo pomembno sporočilo. Verjetno si ne želiš, da bi se zjutraj hotel prijaviti v socialno omrežje, pa ti tvoje geslo ne bi prijelo, pogled na tvojo javno vidno stran pa bi ti prikazal sliko komentarjev podanih s tvojim imenom in vsemi tvojimi podatki, z vsebino komentarjev, katerih sam ne bi napisal/a niti v sanjah.

Pozorno tudi pri spletnih straneh, ki vam ponujajo namige za varovanje gesla, če ga pozabite. T.i. varnostno vprašanje se reče temu in so spletne strani, ki vam priporočajo, da izberete enega izmed njih že pripravljenega vprašanja kot so recimo dekliški priimek tvoje matere, naslov tvoje prve ulice kjer si živel, itd. Jaz bi recimo takšno stran takoj zapustil, četudi bi šlo za bančno.

Nastavitve zasebnosti svojega profila – so seveda pomembne, a z lastno neprevidnostjo lahko tudi to zapraviš zelo poceni. Na Fejsbuku recimo kar mrgoli t.i. zabavnih aplikacij, igric, kvizov, anket. Posebnost večine teh aplikacij pa je, da od tebe zahtevajo tudi potrditev dostopa do tvojih podatkov.

In v trenutku, ko si aplikaciji dovolil dostop do tvojih podatkov, si zašil ne le sebe, ampak tudi svoje prijatelje. Izdelovalcem oz. upraviteljem aplikacije si namreč s privolitvijo dovolil vpogled v vse podatke tvojega profila. Socialne mreže delujejo po načelu deljenja in tako bo tudi ta aplikacija, kateri si sam dovolil dostop do tvojih podatkov, le te delila naprej.

Skratka, ne gre kar brezglavo klikati samo zato, da boš lahko igral kakšno igrico ali reševal kakšen kviz, nagradno vprašanje in podobno, ampak je bolje v takšnih primerih, ko se človek znajde v dvomih “klikniti ali ne klikniti”, uporabiti staro ljudsko “če si v dvomu, opusti dvom”.

Socialna omrežja sicer lahko prinašajo tudi manj prijetne zadeve, kot so recimo nekaj 100 nepredvidenih obiskovalcev na domačem rojstnem dnevu, ki zdemolirajo celo bajto, celo ulico, ker je pač slavljenec nepozorno objavil javno vabilo na svojem zidu, a načeloma so koristna in tudi poučna zadeva.

Največ je o pogledu na socialna omrežja pač odvisno ravno od nas, a vseeno mislim, da bi le ta morala ostati zgolj kot orodje zmerne spremljave življenskega utripa. Da se ne bi potem dogajalo, da si prijatelji v srečanjih v živo ne bi ob kavici imeli kaj povedati, ker so si pač že vse povedali na socialnem spletnem omrežju….

Don Marko M