Veselite se letošnjemu rdečemu Božičku, kajti obstajajo vse možnosti, da je to zadnjič. Nemci namreč zahtevajo ukinitev rdečega Coca cola Božička. Mogoče zveni navidez bizarno ta nemška zahteva, a vse kaže, da se bo iz te zahteve razvil zajeten problem svetovnih dimenzij….

Nemški Božični muzej iz Rothenburga (Bavarska) je namreč na UNESCO naslovil zahtevo, da se njihov Oče Božič (Weihnachtsmann) ali enostavno Božiček, vpiše na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine, kot njih izvirno avtorstvo, s statusom nematerialnega kulturnega blaga.

Direktorica muzeja Felicitas Höptner ima seveda jasne argumente za to zahtevo. Med ostalim trdi, da tradicionalnega nemškega Božička že od 1930 resno ogroža ameriška inačica veselega dedka v rdečem oblačilu, znanega kot Santa Claus, katerega je sproducirala in po svetu popularizirala Coca cola.

Enostavno povedano, Nemci obtožujejo Coca colo Božiček plagiatorstva.

Tako v muzeju odločno navajajo, da je ameriški Santa Claus nastal po vzoru nemškega dobrotnika Očeta Božička, kateri pa otrokom za Božič ni delil zgolj darila, temveč tudi kazni.

“Otroci poznajo samo še Santa Clausa, ki se čudno smeji, veseljaško izgleda in prinaša darila, popularnost pa si je pridobil s številnimi marketinškimi akcijami po svetu. Santa Claus ni nikoli resen ali namrščen in nikoli ne sprašuje otrok, ali so bili pridni v iztekajočem letu, še manj od njih zahteva, da zrecitirajo kakšno pesem, preden dobijo darilo, kot je to običaj v nemški tradiciji”, še dodaja Höptner-jeva.

Kot navajajo v muzeju, je Oče Božič nastal v času po protestantski reformaciji, ko so se protestanti odcepili od RKC. Glede na to, da protestanti ne praznujejo svetnikov, so si omislili novo božično tradicijo po kateri je Weihnachtsmann postal tisti, ki je prinašal darila.

Nemški Oče Božiček je bil takrat predstavljen kot starec dolge brade, v dolgem plašču s kapuco, ki je hodil po ulicah in noseč palico v roki, ter smrečico na ramenu, kaznoval nesramne otroke. In za to imajo vse dokaze, pa se lahko Coca Cola postavi na trepalnice.

No, zdaj je na vrsti UNESCO, ki bo moral naslednje leto odločiti o tej nemški zahtevi po zaščiti Očeta Božiča, kot nemški kulturni dediščini pod okriljem UNESCA.

Če bodo ugodili zahtevi tega muzeja, torej tudi Nemcem v celoti, potem bo to zlahka utegnilo pomeniti, da v bodoče v teh prazničnih dnevih Coca cola Božički ne bodo več tako serijsko padali iz streh in izvajali uličnih parad, Rudolf pa bo končno lahko pristal na abstinenci.

A zadeva je lahko še globlja. Dosti globlja. Coca cola Božiček lahko povsem izgine, tako po Evropi, kot svetu. In še globje….

Če UNESCO zaščiti nemškega Očeta Božiča kot nemško dediščino, bo to lahko pomenilo tudi zaščito avtorskih pravic za rabo Očeta Božiča oz. ljubkovalno Božička.

Kar bi lahko pomenilo tudi, da bi v bodoče v decemberskem prazničnem času vsakdo po svetu, ki bi hotel uporabljati, kakopak nemško, podobo Očeta Božiča, moral pridobiti dovoljenje od Nemcev.

In ja – (u)poraba avtorskih pravic seveda stane toliko, kot se imetniku avtorske pravice zdi potrebno….

No ja, mene ta prihajajoči veliki fajt Božičkov v bistvu sploh ne gane dosti, jasno mi je namreč, da bo iz tega nemško-ameriškega dvoboja zdaj, ko je zadeva prišla v roke UNESCA, v vsakem primeru izšel en Božiček manj.

Dokler pa obstaja in bo obstajal glavni kaveljc in korenina Dedek Mraz, je še vedno vse tako, kot mora biti…..

Don Marko M