Stopil sem na ulico. Burja, še maloprej žvižgajoča okoli vogalov, je potihnila. Hodil sem po svojem rojstnem mestu. Iz ulice v ulico. Prve dežne kaplje so se ob pristanku razpršile po pločnikih. Tih deževen dan. Praznik je. Iskal sem obraze veselja. Družabno veselje proslave na prostem. Pesmi vsepovsod. Izobešene slovenske zastave na oknih domov…..
Tih deževen dan. Obrazov po mestu za vzorec, pa še tej niso kazali nekih znakov veselja. Običajni prireditveni prostori za praznična veselja prazni. Pesmi od nikoder. Slovenske zastave na nobenem oknu izobešene. Srečal sem kolega Iztoka in zavila sva na praznično pivo….
Ja, danes Slovenija praznuje. Danes praznujemo dan samostojnosti in enotnosti v spomin na dan pred 23 leti. A v resnici danes ni praznik. Ta nekoč praznik Slovenije je umrl že leta 2004 z vstopom v EU. Z njim pa je umrla tudi samostojnost, tolar, enotnost že davno prej….
Danes torej praznujem le spomin, spomin na nek dogodek pred 23 leti, ki bi dejansko moral biti maratonsko kreativnega tempa še danes, končal pa se je že po nekaj metrih začetka….
Po 23 letih je slika Slovenije kristalno jasna – Slovenija je razklana kot še nikoli prej v zgodovini, Slovenijo se ropa brez odpora državljanov kot še nikoli prej v zgodovini, Slovenija je najbolj skorumpirana država sveta kot še nikoli prej v zgodovini, v Sloveniji večina državljanov nima jajc kot še nikoli prej v zgodovini…..
Še več. Danes je več kot jasno, da od slovenske samostojnosti in neodvisnosti ni ostalo več nič. Še huje – z vstopom v EU in NATO so začeli naši parlamenatrci, poleg uničenja samostojnosti, dobesedno podarjati našo državo, družbeno lastnino, ravno tistim, zoper katere so se naši predniki zmagovalno borili pred 70 leti, da bi ohranili slovenstvo.
Tujci nočejo več, odkar smo v EU in za razliko od časov Juge, niti slišati za sodelovanje s skorumpirano Slovenijo, razen redkih izjem in razen če jim naši parlamentarci prodajo košček državne zlatnine za bagatelo….
O ja, seveda so se Sloveniji dogajale tudi dobre, lepe, vzpodbudne zadeve v teh 23 letih, a teh je bilo le za 10%. Preostalo so še vedno nerešene zadeve še od 91 dalje, ki se še vedno samo poglabljajo in ugonabljajo, ne pa rešujejo ali rešijo….
In ja, v zmoti so živeli vsi tisti, ki so upali, da bo z vstopom v EU, torej z izgubo samostojnosti, kaj drugače, boljše, predvsem pa, da se bomo rešili skorumpiranih parlamentarcev in vsega slabega. Zadeva je ravno obratna….
EU in Bruslju sploh ni v interesu, da bi se razrešile zadeve v našem skorumpiranem parlamentu, ampak jim je v interesu da naši parlamentarci čimbolj zadolžujejo državo, delijo narod, ker le tako lahko izgubimo še zadnje milimetre slovenske zemlje oz. jo podarimo Bruslju, ali natančneje – tistim, ki so po naši zemlji hrepeneli že davnega 1940….
Kdor misli, da bo EU reševala naše notranje probleme nesposobnih skorumpiranih levo desnih parlamentarcev se krepko moti. Ker to je naloga in dolžnost zgolj in edino nas državljanov in nikogar drugega.
Od začetka samostojnosti smo si privoščili, da so nam vladali LDS uničevalci, Peterletovi hudič naj jih vzame, Pahorjevi nesposobneži, Janševe pokvarjene prodane duše in zdaj smo s praktično še vedno istimi, a pod taktirko Alenke Bratušek, prišli do podna, do trenutka ko gledamo dno od spodaj navzgor.
In če je julija 2013 Bratuškova državljanom prijavila “za šalo” :
“Veseli me, da smo vsi trije (Jazbec, Čufer, Bratušek), če se lahko pošalim, slovenska trojka, prepričani in odločeni, da bomo svoje težave in probleme rešili sami, brez druge in naslednje trojke“,
potem je Bratuškova pred nekaj dnevi, po objavi bančnih stresov, že zelo resno ponovila :
“Danes je dan, ko smo vam dokazali in pokazali, da znamo. In danes je dan, ko smo vam dokazali, da bo edina trojka v naši državi domača trojka !“
Čemu služi in kako deluje Bruseljska Trojka je mislim vsakomur jasno in po mojem vsak naš politik, ki brez dvoma in celo ponosno izjavi, da mu je vzor delovanja bruseljska trojka in bo tudi sam tako deloval, ali jo kliče, v trenutku te izjave nima več kaj početi ne v našem parlamentu, ne v politki, ne v nobenem delu JS.
V zadnjem letu je vprašanje ali si želimo in potrebujemo samostojnost in neodvisnost še kako na mestu. Vedno več državljanov se je končno začelo zavedati pomena vesoljnega natega zgodbe samostojnosti 91′ naših takratnih in začuda še sedanjih parlamentarcev.
Zato je zahteva po ponovni samostojnosti in neodvisnosti državljanov več kot na mestu.
Ankete s tem vprašanjem so postale po naših medijih vedno pogostejša praksa. Tudi na portalu Drugi svet, edinemu slovenskemu blogerskemu časopisu, so izpostavili anketo z naslovnim vprašanjem “Kako bi danes glasovali na plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo?”.
Seveda je razumljivo, da bi se danes morali odločati o samostojnosti na podlagi odcepitvenega plebiscita od EU in zanimivo, da so tudi v anketi DS, kot po ostalih medijih, rezultati zelo podobni, saj se praktično povsod giblje odstotek anketiranih okoli 80% tistih, ki bi danes glasovalo za samostojnost in neodvisnost, torej odcepitev iz EU.
A ne glede na to, kako in kolliko je kdo razočaran nad dogajanji v tej naši mali podalpski v preteklih 23 letih, je jasno zgolj eno – država smo ljudje. Opažam, da se tega zaveda vse premalo državljanov.
In prej kot bomo dojeli, da samostojnost ni tek na kratke proge, ampak skupinski maraton enotnosti, ki se nikoli ne konča, prej bomo imeli državo, kot si jo želimo. Zdaj imamo pač takšno, kot smo si jo zaslužili.
Ker vse dokler ne bo vsak državljan posebej in vsi skupaj razčistili, da svoje lastne države ne moremo imeti s priseganjem na izvajanje korupcije, nepotizma in podpiranjem iztirjenih parlamentarcev, namesto priseganjem in izvajanjem ponosa odločnosti, pravičnosti in moralnosti, ne bo nič od nič od te države.
Nič takšnega, za kar bi lahko bili upravičeno ponosni na svojo državo. In seveda nič od samostojnosti in neodvisnosti…..
Don Marko M
Še malo branja, če nisi suženj časa...
- Zakaj so dojenčki v zaporu....
- Novak Đoković - da, Nole je postal največji tenisač vseh časov.....
- 15 let bloga Don Marko M.....
- Športnik leta Slovenije 2021 Tadej Pogačar, košarkarska reprezentanca nezasluženo.....
Najbrž bi nova samostojnost, izven eu, prav nič ne pripomogla k slovenski samostojnosti. Gre za to, da nobena država ne more preživeti odrezana od sveta, torej od drugih držav. Tudi ni videti, da bi države v uniji, vsaj tiste, ki niso na pomoči, imele kaj manj samostojnosti, kot je same hočejo.
Menim tudi, da je pravzaprav lažje, če poznamo pravila, torej pravila eu. Sodelovanja se itak ne moremo izogniti navzven, znotraj pa ne zmoremo preseči razkolov. In problem je znotraj, itak; rešitev pa je prejkone nekje vmes med obema skrajnostima.
Simona,
kdo pa sploh govori o kakšni odrezanosti od drugih držav ?….a tistih 13 let do vstopa v EU smo bili odrezani od sveta ?….
definicija samostojnosti in neodvisnosti je enostavna – samostojna in neodvisna je le tista država, ki premore lastno teritorialno in denarno suverenost….in enormna razlika je sodelovati z državami, kar si lahko privoščijo samostojni in neodvisni, ali pa biti, tako kot v EU, delček podrejenega diktata, ki ne dopušča ničesar izven določenega okvirja “skupnosti”….če se ne motim, smo 90 izvedli plebiscit ravno zaradi te nesamostojne vloge v neki drugi skupnosti in iz nje izstopili…..zakaj bi torej danes bili kriteriji razumevanja samostojnosti in neodvisnosti drugačni, kot takrat….
ali če čisto enostavno povem – res me zanima, kateri državljan bi recimo dovolil komur koli drugemu, da upravlja njegovo lastno stanovanje/hišo in mu dirigira, kaj, kdaj in kako se bo obnašal po hiši…svoji seveda….in država je hiša, hiša vseh nas….
z najmanj istim nabojem v srcu, kot za svojo streho nad glavo, bi se moral vsak državljan obnašati do države in čuvati njeno samostojnost in suverenost….
glede navedb, da “ne moremo” preseči razkolov, pa imam še bolj enostavno mnenje – jaz recimo takoj fašem ošpice, če slišim koga reči “ne morem”….to dejansko ne obstaja, ker je vse mogoče, če se hoče….spremeniti je treba le pristop…namesto trditi sprijaznjeno “ne moremo”, se raje vprašati in iskati odgovor “kako bomo to naredili”….ve se, kdo in kako dela razkole, torej se ve, kaj je treba narediti….
starosta slovenstva France Bučar je imel včeraj z Rosvito Pesek na nacionalki brilijanten intervju in je v bistvu na skoraj enak način mojemu zapisu in sorodnimi pred tem, zelo jasno in brez dlake nacepil cel kup resničnosti, zaradi katerih bi se marsikateri državljan moral vsaj vprašati ali ga ni vsaj malo sram, da nič ne naredi za samostojnost in neodvisnost države….
seveda je Bučar zadel tako na polno, da na nacionalki sploh nočejo dati posnetka intervjuja na oglede, še manj so ga danes hoteli omenjati med pisanimi novicami….kot v dobrih starih časih partije….
Slovenci smo bili in smo še vedno podložen narod. Pred 23 leti smo sicer imeli svoj trenutek, to je pa tudi vse. Več kot očitno je, da sami ne zmoremo oz. bi radi pa je vseeno fajn imeti še nekoga, na katerega lahko zvališ odgovornost. Tudi enoten narod nismo bili – niti takrat ne, ko smo se borili proti okupatorju.
Ob osamosvojitvi smo mislili, da smo boga prijeli za jajca. Videli smo demokracijo, nismo je pa razumeli. In je še danes ne. V bistvu sploh ne živimo v obdobju demokracije temveč v sodobnem principatu – demokracija je zgolj navidezna, vse niti pa vlečejo skorumpirani politiki.
Don, zdi se mi, da smo takrat razumeli samostojnost in neodvisnost drugače, odhajajoča in prihajajoča politika sta vsiljevali občutek, da bo ‘naše’ ostalo naše, da ne bomo več financirali južnih republik in bomo postali bogati. Suverenost se pričakuje pri denarju in se konča, ko ga ni. To je zelo preprosta resnica. Če se ta hip deklarativno odločimo za novo samostojno in enotnost, ne bo pri nas doma nič drugače – še vedno sami pufi. Nič samostojnosti, nič enotnosti, enakosti pa tudi ne.
Štango našim domačim barabam so že držali v uniji, pokradeni pa smo bili od naših. Od gospoda iz sosednje hiše, ali gospe iz sosednjega mesta … to so vsi ljudje, ki so ‘naši’.
Odgovornost za stanje, kot ga imamo, je naša. Bolj samostojni, bolj neodvisni ali bolj enaki pa ne bomo nikoli bolj, kot smo bili do sedaj, narodi sveta izgubljajo na svoji enovitosti, celo državne meje se brišejo in rišejo na novo – kot že od nekdaj.
Tako kot je bilo, pač ne more biti nikdar več. To pa ne pomeni, da ne bo prihodnosti sploh, seveda bo, a bo drugačna. Po naravi družbenih dogajanj bomo še nekaj časa v eu, potem jo bomo s prvimi podganami zapustili. Nekaj časa bomo zelo samostojni, potem se bomo pa znova združili v neko novo formacijo.
Še nedolgo nazaj sem tudi jaz dobila pike, ko sem poslušala podpornike prve ali druge skrajne opcije – zdaj spoznavam, da človek pač ne more iz svoje kože. Da ne bom predolga, le še na kratko: te razumem, v bistvu tudi podpiram, izvedljivost sprememb pa se mi vidi drugače in drugačna.