Sicer sem daleč od navdušencev zimskih športov, a so zadeve, ki enostavno morajo biti zapisane na tem blogu. Ja, podlegel sem in si ogledal nastope naših olimpijcev v Sočiju, sicer le v posnetku, ampak videl sem vse potrebno. Prevca sicer ne, sem pa vsa tri dekleta s sveže pečenimi medaljami….

Dejstvo, da je po 5ih dnevih v Sočiju naša reprezentanca na drugem mestu po številu prejetih medalj je seveda še kako razburkalo svet športa, pa ne le tega. Ta uspeh naših olimpijcev bi moral promocijsko po svetu za Slovenijo zadostovati za vsaj dve leti.

Sploh pa ne pomnem, da bi se kdaj prej v enem samem dnevu na katerem mednarodnem tekmovanju podelile kar tri medalje slovenskim športnicam/športnikom.

Peter Prevc je sicer takoj začel po moško in pobral prvo medaljo v Sočiju. In ker tega nisem gledal, ne morem komentirati. Bom pa te 3 kraljične, Tejo Gregorin, Vesno Fabjan in Tino Maze, ki so nič manj po moško odločno sledile Prevcu.

To kar sem videl pri puncah me je enostavno fasciniralo. V njih nastopih sem namreč videl željo po več, iskro hrepenenja, naboj eksplozivnosti, žar ponosa, pogled  neomajnosti, hotenje združenja prvič in zadnjič obenem, skratka vse tako, kot mora biti na poti do uspeha. Upam, da so se državljani kaj naučili iz tega, razen vriskanja veselja za dva dni.

Punce so namreč povedale dosti več. Povedale so, kako se je potrebno boriti za svojo državo znotraj in izven njenih meja. Pokazale so, da sanje lahko postanejo stvarnost le, če sanje imaš in si zanje pripravljen vložiti celega sebe enitajm, oldtajms.

In zaradi takšnega nastopa so si punce zelo pošteno zaslužile vsaka svojo medaljo. Slovenijo so namreč, za spremembo, prikazale v najboljši možni luči, kar bo nemogoče pozabiti.

Zlata Tina je sicer lepo povedala – “ne se razvadit” – a vseeno mislim, da ne bo nihče jezen še za tiste 3 medalje naših olimpijcev, ki še prihajajo do zaključka OI Sochi 2014.

Don Marko M