Nič ni več, kot je bilo. Niti Amerika. Danes je bolj kot kdaj prej zelo jasno vidno, da ZDA vedno bolj zaostajajo za razvitimi državami in se vedno bolj približujejo dnu držav Tretjega sveta. Za razvitim svetom ZDA že krepko zaostajajo, v praktično vseh ključnih segmentih razvoja družbe, razen neumnostih….

Za razvitimi državami tako zaostajajo na področju šolstva, zdravstva, sociale, nenasilja, skrbi do izobraževanja otrok, skrbi do obolelih, nenazadnje tudi odnosu do zapornikov. V premnogih zadevah ZDA zaostajajo celo za državami Tretjega sveta, na katere sicer s prezirom gledajo.

Res je, ZDA sicer še vedno veljajo za najpremožnejšo družbo v zgodovini človeštva, a ta slika je še kako varljiva, saj to oceno povprečja družbe kot celote oblikuje in povsem kvari 1% svinjsko nesramno premožnih kavbojev, ki prepleskajo statistično bedo preživljanja tistim 62% državljanom, ki so dejansko reveži, brez možnosti, da bi kdaj postali kaj drugega kot to.

Mogoče je čas, da pojasnim, zakaj za Američane uporabljam naziv “kavboji”. Gre za čisto dokazano zgodovinsko dejstvo. Kavboji so pač “avtohtona” vrsta Divjega zahoda, ki je začetno usodno oblikovala ZDA in to s prav značilno specifiko obnašanja, katero uporabljajo še danes, ne le po ZDA, temveč tudi po svetu.

Obnašanje in delovanje kavbojev je bilo in je še vedno v bistvu zelo enostavno – prijahajo na določeno območje, namensko in namerno povzročijo gužvo, dobesedno postrelijo vsakega, ki jim ugovarja ali jim ni povšeči in potem….In potem začnejo demokratične pregovore.

Seveda potem vsakdo, ki noče komunicirati z njimi in sprejeti njih demokracije vsekakor ogroža njih suverenost. ZDA so dejansko še vedno Zahod, a še vedno Divji zahod.

Pa preletimo tiste osnovne zadeve, ki so temelj uspešnosti in napredka v tvorjenju civiliziranega sveta, v katerih ZDA pogrnejo celo toliko, da jih celo nekatere države Tretjega sveta prekašajo, kaj šele Evropa, Rusija in Kitajska.

Zakonodaja
Pravosodni sistemi sicer niso biseri v praktično nobeni državi sveta, a kljub temu je ta sistem v ZDA že porazen v primerjavi z ostalimi državami. Po oceni neodvisnega Mednarodnega centra za študije zaporov (ICPS), po ZDA v zapore letno pošljejo kar 716 oseb na 100.000 državljanov.

Kaj takega si ne privošči niti komunistična Rusija s 484 oseb letno, Iran z  284 osebami in celo orto komunistična Kitajska, ki letno pozapre 121 oseb na 100.000. Po zapiranju svojih državljanov ZDA prehiteva zgolj, ja, kdo pa, njih večni sovražnik Severna Koreja.

Preko 2,5 milijona ameriških otrok ima tako po enega starša za zapornimi rešetkami. Še bolj fascinantno je, da kar 60% zapornikov v ZDA sedi zaradi nenasilnega kaznivega dejanja, mnogi pa so v zaporu zaradi dejanj povezanih z drogo, večina zaradi marihuane.

Ob vsem tem pa so ZDA še edina država, sploh demokratična, ki obsoja na in izvaja smrtno kazen.

Oboroženo nasilje
ZDA so prepričljivo na prvem mestu v razvitem svetu po številu umorov s strelnim orožjem, razlike pa so že strahotno velike. Po zadnjih podatkih Organizacije Združenih Narodov (OZN), se v ZDA dogaja 20 krat več umorov s strelnim orožjem primerjalno s povprečjem ostalih razvitih držav.

Stopnja tovrstnih umorov je skoraj 2 krat višja od tiste v Iraku, za nameček pa je v ZDA, v zadnjih 50ih letih, zabeleženih več kot polovico strelskih množičnih umorov po svetu, kar 73% teh morilcev pa pride do orožja na povsem legalen način.

Zdravstvo
Zadnja študija izvedena po državah ZDA v letu 2013 izkazuje, da je življenska doba v ZDA krajša celo od tiste v Alžiriji, Nikaragvi ali Bangladešu.

ZDA so edina država na svetu, ki zaposlenim po avtomatizmu ne zagotavlja zdravstvene oskrbe. Obenem so ZDA edinstvene tudi po tem, da indiferentno dopuščajo dobesedno umiranja stotinam tisočem svojih revnih državljanov in to zgolj zato, ker nimajo niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja.

Šolstvo
ZDA je ena od 3eh držav na svetu, poleg Papue Nove Gvineje in Kraljevine Svazi, ki ne zagotavlja plačane porodniške za ženske. V realnem življenju to pomeni, da se morajo številne ženske večinskega revnejšega sloja odločati v izbiri med službo ali vzgojo svojih otrok.

Tudi šolski sistem v ZDA je prepoln rasnih problemov in specifičen tudi po temu, da se šole financirajo na lokalnem, namesto nacionalnem nivoju.

To v praksi pomeni, da šole, katere obiskujejo reveži in temnopolti prejemajo bistveno manj sredstev za delovanje, kot pa tiste, katere obiskujejo učenci belskega srednjega oz. višjega sloja. Danes so šole v ZDA rasno porazdeljene dosti bolj, kot so bile v divjih 70ih prejšnjega stoletja.

Infrastruktura
Enostavno povedano – infrastruktura ZDA razpada in nujno potrebuje obnovo. Po zadnjih študijah potrebuje infrastrukturni sistem ZDA za najmanj 3,6 bilijonov $ investicij v naslednjih 6ih letih na tem področju, da bi se rešili pred splošnim kolapsom.

Vestni kavbojski kapitalisti tako recimo prelagajo razvoj podzemne železnice na Drugi Avenijij v N.Y. uspešno že od začetka 2.svetovne vojne, medtem ko je že preko 66.400 mostov za promet razglašenih za strukturno nevarne.

Obenem pa kar 45 % Američanov še vedno nima dostopa javnemu prevozu. Večina zbiralnikov odpadnih voda po mestih je starih že preko pol stoletja, med njjimi pa so tudi zgrajeni še v letih 1950 ali prej.

Neenakost
ZDA so uspešne tudi v ustvarjanju dohodkovne neenakosti med svojimi državljani, kjer so spet na dnu med razvitimi državami. Ta neenakost je zdaj postala že težko ozdravljiva rak rana za ameriško družbo in demokracijo.

Tistih manj kot 1% ameriških milijarderjev in milijonarjev namreč že povsem neobzirno in z zaščito politikov iz dneva v dan vedno bolj pustoši sodržavljane in medtem, ko je recimo ameriški magnat Sheldon Gary Adelson porabil na volitvah 2012 več denarja, kot prebivalci 12ih držav skupaj v celem letu, imamo na drugi strani otroke iz revnih skupin, ki imajo manj kot 3% možnosti, da bi kdaj v življenju dosegli vsaj stopnjo osnovnega človeku dostojnega življenja.

Kavboji, ki so sicer povsem izpridili zdrave vrednote kapitalizma, nimajo nič kaj prijaznega odnosa niti do delavskega razreda, sociala in skrb države za državljane pa je nekaj, o čemer Američani ne morejo prebirati več niti v knjigah, kaj šele v praksi.

In kljub vsemu temu imajo njih politiki in “rokfelerji” še vedno dovolj poguma, da futrajo ljudstvo z mantro uspeha zgolj pod pogojem če bodo garali, garali, garali, noč in dan, da bodo nekoč takšni kot oni. Yes we can in podobne fore pač. No tukaj pa se že začne tista pregovorna inteligenca večine Američanov, ki te recepte kupujejo brez branja drobnega tiska….

Najbolj smešno, čeprav tudi žalostno obenem pa je, da bi se kavboji lahko zlahka rešili statusa Tretjega sveta že na povsem enostaven način – le doma bi morali ostati. Z vsemi topovi vred.

Ne boš verjel/a, ampak nekoč sem bil, še v Jugi, zelo navihan mulc, danes tisto razen mulca, in pogosto sem od starejših slišal, da smo “Amerika za Ameriko”. Takrat sicer nisem dojemal razsežnosti kot danes, ampak ker so ta stari ta stavek izrekali s ponosom, sem bil ponosen tudi sam. Da nas cel svet spoštuje namreč.

In tudi zaradi tega spomina mi danes, odkrito priznam, niti pod razni ni všeč, ko mi naši politiki/parlamentarci, že 23 let, torej 23 let preveč, obljubljajo in zelo uspešno vozijo v – Ameriko…..

Don Marko M