Življenje je lepo. Sploh, ko moj na izi ritem koraka po pločniku, v tem prekrasnem sončnem dnevu, na pločniku čez cesto nasilno predrami, brez dvoma od hudiča poslana, femmina v krilu, bokov Katrine, nog obrnjene steklenice klasnega šampanjca usklajenega ritma, ki mi je, ob kroženju vratu, omogočila neposreden pristen stik z okolico….

Prisežem, da nisem nikoli prej opazil tega znaka. Sploh ne tako na tač. Pa sem že vsaj 1000x pešakal po tem pločniku. In zdaj me seveda zanima, katera mona postavi prometni znak na pločnik ?!

Zbral sem se ravno dovolj potrebno, da sem pristal na terasi svojega priljubljenega lokala in skodelici kave, kakršne ne zvarijo nikjer drugje v Kopru. In nisem še do konca zavil tobaka v redi to gou on fajr, ko….

Ne, nisva bila zmenjena. Z Mariom nisva nikoli zmenjena, a se vsakič najdeva. Spijeva kafe, pokadiva, afne poguncava na lepote narave, skozi takšne in drugačne zgodbe pa rešujeva svet.

“Stari, uspelo mi je“, mi je, kot bi razvozlal namen obstoja črne luknje, butnil Mario, med spuščanjem sedala na sedalo. V mojih očeh je zagotovo moral opaziti dva vprašaja, kar ga je pognalo v globino nadaljevanja.

“Končno sem uspel ženo prepričati, da ne rabi novih čevljev” je nadaljeval navdušeno, kot bi skinil sedmico.

Dolge tedne se je Mario, sicer eden PRovcev parlamenta, pripravljal na ta podvig in čeprav je vsled njegovega prepričevanja zdaj njegova žena Tina odstopila od nakupa novih čevljev, pa Mario vseeno misli, da je še prezgodaj za veselico.

“Odkar me je Tina opomnila, da rabi nove čevlje, sem jo poskušal spraviti v tir razuma in jo prepričati, da so ta stari čevlji povsem dobri in da jih lahko še vedno nosi, ker sploh niso poškodovani, pa še svinjsko dragi so bili.

Na moje prepričevanje je odgovarjala z nekimi norimi teorijami zone somraka, najhujše pa je to, da so vse njene frendice podprle in zagovarjale to njeno teorijo“, je nadaljeval Mario.

Seveda si, kot ponavadi, ni mogel kaj, da ne bi omenil pomoči svojega PR znanja in psihologije prepričevanja v čemer je, priznam, zelo spreten. Odsrebal je dva požirka kafeta in nadaljeval :

“Najprej sem bil prav besen nanjo, ker je tako razsipno zapravljala družinski proračun. Potem sem jo poskušal prepričati z lepimi besedami in sem ji dneve pihal na dušo, a tudi to ni pomagalo.

Najbolj se je razjezila name, ko sem poskušal hvaliti njene stare čevlje, katere je 2x sprehodila. Spomnim se, da je takrat kar zajokala in me vprašala, če sploh imam oči. Na koncu sem, v zahvalo obrnjeni psihologiji in nekaterim obljubam, uspel odložiti njen nakup, zdaj pa bomo videli do kdaj.“

In ker ima zmaj vedno mlade, evo ti izza vogala Tina. Od Maria. Pa vsa nasmejana do najine mize in sedalo na sedalo. Ker mi hudič nikoli ne da mira, sem pohvalil Tinine čevlje in vprašal, če ima nove, medtem pa je Mario spraznil na meni tri kalašnjikove.

So pa zato Tinine oči kar zaiskrile ob moji omembi in ni se pustila motiti v razvezovanju jezika :

“Joj Mare, jaz sem tako ponosna na mojega dragega. Tako je sposoben mi dokazati tudi nekatere nore ideje, kot na primer to, da se lahko čevlji lanske sezone nosijo tudi to sezono.

Res nisem verjela, da se v lanski obutvi lahko koraka tudi v naslednjem letu. To je tako krasno odkritje zame in mojemu Mariu sem res zahvalna, ko mi je pokazal, da lahko čevlji trajajo tudi dlje od ene sezone. To spoznanje je pravi čudež zame.

Danes popoldne bom probala v starih čevljih stopiti na ulico in se v njih sprehoditi par ulic. In če bom uspela v tem početju, se bom nagradila z novim plaščem, ker tisti lanski je res že dotrajal.“

Telefon mi je zazvonil. Sočutno sem pogledal Maria, “ciao” obema in se prepustil klicu, ki me je vabil na drugi konec mesta.

Z Mirkom, sicer odličnim ekonomistom, sva se dobila na terasi rokerskega lokala, kjer sicer varijo drugo najboljšo kavo v Kopru. Po 5ih minutah, ko sva obdelala notranjo in zunanjo politiko, šport, kulturo in glasbo, donosne in zgrešene naložbe ter, kot običajno, spet pozabila zmoliti oče naš, sva zaplavala v privatno sfero. Posel je pač posel.

“Evo stari, že drugo noč sem prespal pri Zokiju (poročna priča)” je zavzdihnil. In ja, če je hotel pritegniti mojo posebno pozornost, mu je uspelo. Saj zato so frendi, al kako. In je nadaljeval :

“Ma žena me je šutnila iz stanovanja. Saj se ne jezim na to njeno reakcijo. V bistvu sem si sam kriv, ker sem poskušal izpeljati nasvet, katerega sem prebral v časopisu.

Je pisalo, da če hočeš imeti mir v bajti, da je treba biti pozoren na spremembe na svoji ženski. In tako ti jaz potem pridem iz službe domov in že na vratih sem takoj opazil novo frizuro na moji Anki. In ji seveda rekel, da ima super frizuro. No, potem se je pa začelo.“

Zavil sem si nov tobak, prižgala sva vsak svoj cigaret, nagnila požirek kave in Mirko je nadaljeval z zgodbo, kaj je na to njegovo frizurno opazko povedala njegova žena Anka prijateljici in kar je potem izvedel Mirko od prijateljice, kateri je to povedala njena prijateljica, ki je bila prijateljica prijateljice, ki je bila prijateljica Anke.

“Veš kaj je rekla Anka na mojo pohvalo frizure prijateljici ? Je rekla, da sem ji bil takoj zelo sumljiv, ker sem poleg tega, da sem opazil, da se je ostrigla, vprašal tudi, če se je ostrigla na paž. Prepričana je bila, da obstaja močan razlog, da sem opazil takšno podrobnost.

Pa da je prepričana, da me grize slaba vest, zaradi česar me je takrat takoj napadla in zahtevala, da ji priznam, kaj sem napalil. In ker sem jo gledal zmedeno, začel sem celo jecljati, me je v trenutku zabrisala iz stanovanja” je dodal.

Res svašta. Mislim na gospodično v rdečem, ki je prisedla dve mizi proč in ko je povlekla cigaret iz škatlice in ga primaknila  senzualnim ustnicam, so v hipu skočili trije modeli in jo prosili usmiljenja, da ji ga prižgejo s svojim vžigalnikom. Tipi nimajo nobenega ponosa več.

In potem je Mirko položil še sklepne besede :
“Sploh ne bom več bral teh nasvetov za uspešno razmerje v časopisih. Tam je lepo pisalo, da ženske moti, ker njih moški nikoli ne opazijo sprememb na njih in valjda sem se odločil, da bom bolj pozoren. V prihodnje ne bom več spočel takšne neumnosti.

Še ko sem povedal Zokiju to štorijo, me je kmalu zabrisal iz stanovanja.“

No, da ne boš zakrbljen/a – Mirko bo danes spet spal doma, pri svoji ženi. Z malo sreče celo na kavču. Danes je pač poseben dan.

In še extra tudej njuz….
Enakonočje….Pomlad…..Buta…..Ni važn od koga, od vina, od ljubezni, od hribov, od morja, od trave, od polja,od žoge, od obzorja, od knjig, od vesolja, od boga, od potence, od nirvane od abstinence, od filmov, od junakov, od sonca…..Ni važn za kolk ur, in ne za kolk let, glavn da dobiš veselje za žvet….

Don Marko M