V zadnjih letih so znanstveniki raziskovali, kako vpliva izvajanje dobrih dejanj na človeško telo. V številnih raziskavah po svetu, so znanstveniki prišli do zaključkov, da altruizem – želja po nesebični pomoči drugemu – zelo vpliva na naše zdravje, kakor tudi na življensko dobo….

Narava človeka je tema številnih filozofskih razprav že tisoče let, a šele s pomočjo znanosti in sodobne tehnologije so se začele razkrivati skrivnosti na tem področju. V zgodnjih fazah teh študij so znanstveniki potrdili prvo – naši možgani so nastavljeni za pomoč drugim.

S skeniranji možganov lahko ugotovimo, da razmišljanje o tujih problemih aktivira iste dele možganov, ki se aktivirajo ko razmišljamo tudi o svojih, sočutje pa aktivira dele odgovorne za občutke zadovoljstva.

Da je tista stara pregovorna “Bolje je dajati, kot prejemati” dobesedno resnična, trdi tudi Jeffrey Schloss, evolucijski biolog na Westmount Collegeu u Kaliforniji, ki obenem trdi, da to ni zgolj moralni kliše.

Dobro se z dobrim vrača – dobesedno

V vsakdanjem življenju si nešteto ljudi izbere odrekanje svojega prostega časa, da bi pomagali drugim – pa naj gre za pomoč starejšim, reševanju zapuščenih živali, človeških življenj ali nudenje pomoči nekomu, da reši določen problem. Dobrim delom smo priče vsakodnevno.

A kaj je to v nas, kar nas poganja, da nesebično pomagamo drugim, da delamo tudi herojske podvige za reševanje nekogaršnjega življenja, ne razmišljajoč o svojem v tistih trenutkih ?

Raziskave pojasnjujejo, da nam delovanje v imenu drugih ljudi pomaga, da se tudi sami počutimo prijetneje. Takšno obnašanje deluje na nas tudi v fizičnem smislu in vedno večje število znanstvenikov verjame, da izvajanje dobrih del pozitivno vpliva na naše zdravje, nekatere raziskave pa so dokazale tudi, da nam altruizem pomaga do daljšega življenja.

Povezava altruizma in stresa je bila odkrita povsem po naključju leta 1956, ko je ekipa raziskovalcev univerze Cornell izvedlo raziskave na 427 poročenih ženskah, ki so imele otroke. Pričakovali so, da bodo ženske z več otroki pod večjim stresom in zato imele posledično krajšo življensko dobo.

A presenečeni so ugotovili, da število otrok, izobrazba, družbeni razred in delovni status niso vplivali na daljše življenje. V isti raziskavi, ki je trajala celih 30 let, pa so povsem po naključjuodkrili, da je kar 52% žensk, ki niso nikoli izvedle volonterskega dejanja, na koncu zbolelo za kakšno od težjih bolezni, za razliko od tistih 32%, ki so redno izvajale volonterska dobrodelna dejanja.

Tej rezultati so prebudili zanimanje znanstvenikov, tako da so izvedli še nekaj raziskav. Ena od njih je postregla z rezultatom, da redno izvajanje dobrih del zmanjšuje rizik prezgodnje smrti za 44% – kar je boljši učinek, kot pri redni telovadbi.

Druga raziskava iz 1990ih je preverila osebne eseje samostanskih nun iz leta 1930 in pri teh so raziskovalci odkrili, da so tiste nune, ki so izrazile največ pozitvnih občutkov, živele okoli 10 let dlje, kot tiste, ki so izrazile manj teh občutkov.

Dobra dela odpravljajo stres

Mnoge raziskave so pokazale, da altruizem zajetno zmanjšuje nivo stresa, glavnega povzročitelja večine bolezni. Pri testirancih, ki so samo gledali video, ki je prikazoval izvajanja dobrih del, so znanstveniki zabeležili začasne skoke raznih kemikalij, ki krepijo imunski sitem.

Pri ženskah, za katere so sosedje menili, da so dobre osebe, ker rade pomagajo drugim, so znanstveniki našli povišano stopnjo oksitocina – hormona ljubezni, sreče, zaupanja, sproščenosti, ki nam pomaga do boljšega počutja.

Povezavo med oksitocinom in dobrimi dejanji je potrdila tudi pred kratkim izvedena raziskava ekipe Gregory L. Fricchionea, profesorja psihiatrija na Harvardu, ki je razložil : “Oksitocin je odgovor na stres. Ko je oseba altruistična in ko se dotika ljudi v pozitivnem smislu, pomagajoč jim v težavah, se stopnja oksitocina dviguje – kar pomeni, da se stres znižuje.”

Številne znanstvene raziskave, izvajane v različnih časovnih obdobjih in državah, so pripeljale do enega skupnega zaključka – altruistična čustva ustvarjajo v telesu fiziološke reakcije tako, da povečujejo stopnjo hormona oksitocin, zaradi česar se počutimo dobro, niža se stopnja stresa in izboljšuje imunska odpornost.

Altruizem v nas sproža kemijsko reakcijo, ki je na moč podobna reakciji, katero sproža tudi resnična ljubezen.

In mislim, da odločitev med (konstantnim, obsedenim) šopingiranjem, ki te potem naredi še bolj stresno nesrečno/nesrečnega, ter izvajanji dobrih dejanj, poslej res ne bi smelo več biti vprašanje…..

 Don Marko M