S tem priročnikom o zaljubljenosti bi sicer lahko začel in končal že v prvem stavku, dovolj bi bilo že, da bi definiral zaljubljenost v zgolj dveh delih – ali te požene, ali povozi. A seveda tudi to ni tako enostavno, čeprav enostavneje ne more biti….

Zaljubljenost je za večino lep, prijeten, a tudi zelo intenziven občutek in ravno zaradi tega ima močan učinek na naše zdravje, kar bo zlahka potrdila tudi znanost.

Ne, nikar se ne sekiraj, če si zaljubljen/a in vidno hujšaš. Tako to gre. Tudi se ne sekiraj, če si v tem obdobju že euforično srečna/srečen. Tudi to sodi zraven. Pa še en kup nerazsodnih početij, za katere izveš praviloma od prijateljev, da si jih spočel/a.

In kolikor je spočetih teh “neumnosti” v mladosti, toliko več je zabavnih zgodb v starosti, ob čemer ne morem in ne smem zanemariti, da so nekateri vseskozi mladi.

Seveda je treba vedeti, da zaljubljenost še ne pomeni tudi ljubezen, čeprav ljubezen zna postreči tudi z zaljubljenostjo, je pa zagotovo zaljubljenost tisti začetek vsega, kar lahko v svojih spuščanjih po niagarskih slapovih pripelje do (v)plutja v mirno morsko luko.

No, pa si razgalimo v nekaj korakih potek zaljubljenosti, vključno z učinki le te na naše psihofizično zdravje :

Metuljčki
Tako se začne zaljubljenost. S tistimi čudnimi, nevsakdanjimi občutki v trebuhu. Ne, niso vetrovi. V tem delu, za katerega je značilna močna spolna privlačnost, človek dejansko najbolj uživa.

Obenem pa v tem delu, znanstveno dokazano, preživlja močan mentalni pretres, rezultat tega pa so dekoncentracija, zmanjšanje produktivnosti, hujšanje oz. slabši apetit, krepitev libida in tisto najpomembneje – totalna prevlada hormonov.

V tem delu zaljubljenosti človek v bistvu nič ne vidi in to je ta faza, za katero je bila izumljena stara ljudska modrost “ljubezen je slepa”.

Graditev odnosa
Po metuljčkih se začne zaljubljen par bolje spoznavati in graditi neko obliko razmerja. Možgani se v tem delu še vedno ubadajo z zahtevnimi procesi, garajo torej, medtem pa se v telesu sproščajo hormoni zaljubljenosti.

Partnerja sta še vedno euforična, a počasi se že pojavlja t.i. srečna anksioznost, kar pomeni, da partnerja mislita samo eden na drugega, pogrešata drug drugega ko nista skupaj in zaradi tega občutita tesnobnost.

Posledica tega pa je oddajanje hormona stresa, kar vodi v nespečnost, nadaljno manjšanje apetita in do sindroma hitrega izgorevanja. Še vedno torej nor haus.

Prilagajanje
V tem delu pari začnejo razmišljati o svojem razmerju, a tudi kompatibilnosti. Začenjajo se postavljati pravila in omejitve, kar seveda zna biti še kako stresno.

Zadeva zdaj postaja resnejša in partnerja se tega zavedata, tako da se pogosto pojavlja živčnost zaradi možne izgube identitete, izpostavljenosti in ranljivosti. Evo, smo že na fronti.

Iskrenost
Po prilagajanju sledi še ena resna faza, mogoče celo najbolj resna. Namreč, vse maske, katere sta si partnerja do takrat nadevala v morebitni želji predstavitve v boljši luči zdaj – padajo.

Partnerja postaneta to, kar dejansko sta, odpirata se in kažeta svoj pravi obraz, kakor tudi svoje prave občutke – tako tiste lepe, kot tiste manj. Praviloma takšno odpiranje v ljudeh vzbuja stres, živčnost in vse skupaj zlahka pripelje do prepirov in nihanj.

Seveda takšen potek vpliva tudi na zdravje in tako so pogosti prehladi in razne viroze. Ja, zdaj smo že na vseh položajih fronte v polnem naletu.

Stabilnost
In prišli smo do zadnjega dela zaljubljenosti, ki se lahko prevesi tudi v ljubezen. Partnerja sta se spoznala, videla v pravi luči, preskočila določene razlike in čustva se počasi umirjajo.

To je obdobje čustvene stabilnosti in močnejše zbliženosti, rezultat pa je umirjena sreča. In ker ni več euforije je tudi organizem manj obremenjen s hormoni in živčnostjo. Skratka to je tista faza, za katero tudi znanost trdi, da poročeni živijo dlje.

Najdlje pa itak živijo tisti, ki so sposobni iz zaljubljenosti ustvariti ljubezen in iz ljubezni zaljubljenost….Čeprav je možno tudi vselej odnehati na kateremkoli od teh korakov.

A da si med tistimi, ki se kao bojijo in izogibajo zaljubljenosti ? Ni razloga. Zato ker niso vsi zarjaveli, kot zarjavel človek razmišlja…..

Don Marko M