Človek si je, vsled bolezni posesivnosti, najprej omislil čipiranje živali. Čipiranje živali vseh živali, človeka, je bilo od tam naprej le še vprašanje časa, ki je že vsaj 20 let praksa. A prava čip praksa šele prihaja….

Ko je pred meseci ameriška FDA, krovna agencija za hrano in zdravila, uradno odobrila uporabo čipiranih zdravil, katera se v ameriški zdravstveni sistem uvajajo z razlago, da bodo le ta omogočala boljše spremljanje zdravstvenega stanja posameznika, je završalo tudi v Ameriki.

Završalo zato, ker se je sprožila polemika o možnostih katere dopuščajo ta čipirana zdravila za zlorabe v podobi nadzora na daljavo in možnosti upravljanja z vsakim, ki bi takšno čipirano zdravilo zaužil. Ne, ni več znanstvena fanatstika, čip za ljudi prehaja v serijsko rabo….

Nastanek RFID čipa za človeka

Radio Frequency Identification (RFID) je čip. Čip, mikročip za ljudi. Stvaritelj le tega je ameriški Dr. Carl Sanders, kateri ga je ustvaril s svojo ekipo znanstvenikov že leta 1968, kot pravi, takrat za potrebe raziskovalno razvojnega projekta prilagoditve oz. spremenitve telesnih funkcij neke mladenke, ki si je huje poškodovala hrbtenico.

Naslednji čip je poimenoval Rambo, namenjen je bil nadzoru pretoka adrenalina v telesu, v poizkusih ga je uporabil tudi na vojnih veteranih Vietnama.

Od takrat dalje je Sanders posvetil 20 let svojega dela razvoju mikročipa za ljudi, katerega je razvijal vse dokler mu ni uspelo le tega spraviti na takšno majhnost, da zlahka prehaja skozi injekcijsko iglo, za kar mu je bila omogočena vrhunska tehnologija, ob čemer je bil tudi glavni inženir in svetovalec korporacijam IBM,General Electric, Motorola, Honeywell in Teledyne.

Poskuse s čipi ni delal na živalih, temveč na živih ljudeh, nenazadnje je njim čip namenjen. V svojih zaznamkih raziskav med ostalim navaja tudi, da “smo opazili pogostost velikega vpliva čipa na človekovo obnašanje, kar smo poskušali prilagoditi”.

Sanders je na svojih predavanjih o razvoju mikročipa pogosto izpostavljal tudi vprašanje “Kako lahko nadzirate ljudi, če jih ne poznate ?”, dimenzije katerega takrat še marsikdo ni dojel.

Kaj sploh je mikročip za ljudi in kako deluje

Trenutno edino uradno (in z dovoljenji) podjetje v ZDA za proizvodnjo in prodajo mikročipa za ljudi, je VeriChip Corporation Delray Beach iz Floride.

Ta mikročip je v bistvu steklena kapsula, ki vsebuje RFID integrirano vezje, kondenzator, anteno in baterijo, zasnovan pa tako, da ostane trajno vgrajen pod kožo. Uradno so namenjeni kot način dostopa do zdravstvenih kartotek, pa tudi kot naprava za plačevanje in nadzorovan vstop v varovane objekte.

Delovanje le tega je enostavno, po že obstoječi tehnologiji čitalcev. Ko je vgrajeni mikročip v dosegu radijskega signala se aktivira in odda signal skenerju, katerega le ta pretvori v edinstveno 16 mestno identifikacijsko številko, s katero se prepoznava posameznika in je arhivirana tudi v bazi podatkov.

Obstajata pasivna in aktivna verzija. Pasivna RFID naprava sicer nima baterije ali drugega lastnega vira napajanja, a teoretično lahko deluje za nedoločen čas, aktivira pa se samo takrat, ko bralec ali skener aktivira signal za brskanje vsebine le tega.

Nasprotno pa delujejo aktivne RFID naprave s pomočjo baterije ali drugega vira energije, kar omogoča, da je signal stalno aktiven, obenem pa premorejo vsebinsko večji razpon, a sčasoma, ko se baterija obrabi, prenehajo oddajati signal.

Če poenostavim – mikročip za ljudi je v bistvu kot tvoj domači računalnik ali gsm, v katerega lahko dostopa računalničar iz oddaljene lokacije in ti odpravi napako v napravi. Spotoma ti sicer lahko prebrska cel računalnik, gsm, vstavi celo kakšen virus za naknadno aktivacijo, ampak ne paničarit zdaj.

Postopek vgradnje mikročipa v človeški organizem

Gre za razmeroma kratek postopek, kot cepljenje, saj vgradnja mikročipa pod človeško kožo, za ceno 150 – 200 $, praviloma traja le par minut, do največ 15 z namestitvijo delovanja in obdelavo podatkov v skener, kar stane dodatnih 50 $.

V tem videu si lahko ogledaš potek vgradnje čipa, v tem pa potek nastavitve le tega.

Beležijo pa se že tudi številne zlorabe, ko so si posamezniki dali vgraditi ta mikročip, potem pa ga doma amatersko izrezali izpod kože in ga vgradili svojemu psu ali mački, kar so utemeljili, “da je res praktično, da si domači ljubljenčki s pomočjo mikročipa lahko sami odpirajo vrata in gredo na sprehod”. Ameriški domišljiji itak ne gre oporekati.

In čeprav je očitno izjemno lahko preveriti, koliko je že imetnikov teh čipov, ki so se sicer od 2006 sami odločali za to “čip cepljenje”, pa se pri VeriChip Corporation izogibajo povedati koliko teh “uporabnikov” imajo do danes. Omenjajo zgolj, da jih imajo njih zaposleni, po svetu pa naj bi bilo “že nekaj tisoč” teh čipiranih ljudi.

Strokovne analize znanstvenikov o človeškem mikročipu

Česar niso hoteli povedati pri VeriChip Corporation, so povedali neodvisni znanstveniki. Na osnovi njih raziskav iz leta 2013, ki so zajemale vzorec 2955 oseb, namreč trdijo, da približno 1 od 3eh američanov nosi pod svojo kožo mikročip.

A v nasprotju s predstavami, da se mikročipi vstavljajo zgolj po predstavljenih oblikah pod kožo na roki oz. med palcem in kazalcem na dlani, ekipa znanstvenikov trdi, da so največ mikročipov pri ljudeh v raziskavah odkrili – v zobeh.

Da zadeva poprime še dodatno dramatičnost trdijo, da se RFID uporablja za identifikacijo posameznikov in sledenje oseb, ob čemer pa ne navajajo, kdo naj bi to počel tem čipiranim ljudem. Ugibajmo torej, kdo nas nenehno opozarja, da so teroristi na vsakem koraku.

Seveda pa se ne sme izpustiti, da se za sledenje preko mikročipa lahko prostovoljno odločijo tudi srčni, epileptični, Parkinsonovi in bolniki raznih ostalih bolezni, ko je potrebna nujna intervencija in je vsaka sekunda odločilna, čip v človeku pa v primeru takšne nevarnosti takoj obvesti urgenco.

Sanders opozoril na nevarnosti RFID čipa za človeštvo

Da je naredil veliko napako z izumom in razvojem čipa za človeka, je izjavil Sanders 2010, potem ko je do takrat vsako leto na račun tega čipa zaslužil preko 3 milijone $ in njegove so tudi avtorske pravice za vse naprej.

Najprej je poskušal ameriško javnost prepričati o slabih stranskih učinkih drobne litijeve baterije, ki napaja čip, sama pa se polni s telesno toploto. Za le to je trdil, da bo v primeru okvare litij uhajal v telo in povzročil grozljivo vnetje na mestu vsaditve.

To opozorilo so ljudje preslišali. V svojih opozarjanjih je nadaljeval, da čip lahko povzroči raka in nadzoruje um, ter da ga morajo ljudje obvezno zavrniti tudi če postane obvezen, saj bi s tem izgubili ne le lastne identitete, temveč tudi možgane.

Potem, ko ameriška javnost ni prisluhnila tem njegovim opozorilom, niti ostalim, je Sanders uporabil še zadnji vzod – religijo. Namensko je nagovoril ameriške katoličane, ki so tam itak v večini in ki so, zanimivo, prvi začeli sebi prostovoljno vgrajevati te čipe.

Sanders se je začel v svojih nagovorih sklicevati na svetopisemsko knjigo Razodetje, v kateri apostol Ivan opisuje “žig zveri”, ki bo vtisnjen na čelo ali desnico človeka in nihče ne bo mogel kupovati ali prodajati če ne bo imel tega žiga z imenom in številko Zveri, pa naj bo premožen, reven, majhen, velik, svoboden ali suženj, v vsakem primeru bo “žig zveri”, v oblasti lažnega preroka, zahteval zavestno zavračanje Jezusa Kristusa in vsilil obvezo oboževanja Antikrista. Zver pa je tisti s številko 666 – Satan osebno.

Zdaj so se začeli ameriški katoličani bistveno hitreje odzivati, čeprav ne ravno povsem v smeri, kot si je želel Sanders.

A bilo je že prepozno…..

Barack Obama uzakonil čipiranje Američanov kot obvezno

Ameriške oblasti in korporacije so si čip že prilastile za svoje potrebe in istega leta je Barack Obama, v sklopu predloga zakona o zdravstveni zaščiti, znanem tudi kot Obamacare, napovedal za američane tisto, kar je pred njim Ronald Reagan zavračal in zavrnil – obvezno čipiranje slehernega američana.

Predlog zakona o zdravstveni zaščiti je tako postal zakon, ki določa, da bo z letom 2017 čipiranje obvezno za vse Američane, vgrajevati pa jih bodo začeli že dojenčkom v porodnišnicah.

V obdobju do takrat pa se bo čipiranje izvajalo na sloju revežev, socialno šibkejših, ki ne bodo mogli koristiti reformno zanje prilagojenih zdravstvenih storitev brez predhodne vgraditve čipa.

Ta tehnologija bo tako nadomestila zdravstvene izkaznice, sam čip v človeškem telesu pa bo, preko čitalnika ali interneta, omogočal dostop do pacientovih zdravstvenih, medicinskih in identifikacijskih podatkov, ki bodo služili tudi kot informacija za obračun opravljenih zdravstvenih storitev.

Obamina administracija priznava, da v ZDA že vsaj 20 let testirajo te mikročipe na psihiatričnih bolnikih, zapornikih, ameriških vojakih v bojih po svetu….

RFID čip tudi kot plačilno sredstvo

Potencial RFID čipa pa so zaznali tudi na Wall Stretu, nenazadnje je njih osnovno poslanstvo, da (za)vohajo denar. Sprva poslovneži, manipulatorji in hazarderji WS sicer niso dojeli poslovnega smisla v, za riževo zrno velikem, RFID čipu.

Sta pa zato združeni vse dojeli Walmart in Procter&Gamble, dve največji ameriški družbi področja proizvodnje in trgovine. V teh čipih sta razbrali neslutene možnosti za blagovne znamke in pridobivanja več informacij o potrošnikih.

Še več – sešteli sta, da s pomočjo tega čipa zaposlenih v trgovinah praktično ne bi rabili, a kljub temu bi vse teklo kot z njimi ali celo še bolje. Zato sta s še nekaterimi izbranimi družbami že ustanovili konzorcij za prehod na RFID tehnologijo, dobavitelje pa obvestili, da imajo le še par let za prilagoditev na le to, ali pa bodo izključeni iz igre.

Nakupovanje si predstavljajo kot drugačno doživetje od sedanjega. V trgovino bo lahko vstopil le imetnik RFID čipa, vsak izdelek na policah pa bo vseboval svoj čip. Ker se bodo izdelki odzivali na čip kupca, bodo zaznavali, ko bo kupec izdelek zgolj gledal, prijel v roke in vrnil na polico ali položil v svojo torbo, preko skenerja bo računalniku sporočal celo srčni utrip kupca.

Trgovcev nikjer, zgolj kakšen varnostnik. In ko bo kupec vse potrebno zmetal v svojo torbo, bo zapustil trgovino. Kaj pa plačati ?

Aja, plačati ne bo možno. No, plačati z gotovino – le ta naj bi po napovedih povsem izginila. Med nabiranjem izdelkov v svojo torbo bo le te RFID čip v roki kupca sešteval, na izhodu pa bo kupcu sprintan račun. Plačilo bo avtomatično elektronsko izvedeno iz računa kupca, torej iz vgrajenega čipa. Kaj pa, če kupec ne bo imel v sebi tega čipa ? Pa nič takšnega, samo nakupovati ne bo mogel.

V ZDA recimo že kakšno leto obstajajo določeni klubi za premožnejše sloje, v katere je vstop možen izključno z že vgrajenim mikročipom pod kožo in ja, obiskovalci, ki so se prostovoljno odločili za tovrsten prijem, so nad takšnim načinom navdušeni, kar prikazuje tudi ta video.

Čip v glavi

A ne obstajajo le čipi v rokah ljudi. Obstajajo tudi čipi v glavah ljudi. Stroka ocenjuje, da ima na svetu okoli 100.000 ljudi čip vgrajen v glavi. Večina le teh je v to privolila zaradi zdravstvenih razlogov, o ostalih poročil ni. Še ni.

To pa je šele začetek. Ameriška vlada je že napovedala “poosodabljanje” čipiranja v roko s tem v možgane v projektu Emerging terapij, za kar so predvideli do leta 2020 dodatnih 70 milijonov $, s ciljem možnosti spremljanja duševnega zdravja ameriških vojnih veteranov in vojakov na bojiščih.

Kot vso vojaško tehnologijo v ZDA, tudi te čipe za možgane razvijajo v zasebnem sektorju, a s podporo številnih ameriških znanstvenikov, ki so sicer še vedno v manjšini in ki ne skrivajo navdušenja nad uspešnostjo delovanja tega čipa pri ljudeh z depresijo, ko jim čip enostavno “resetira” možgane in razbremeni depresije.

Čipiranje dojenčkov in otrok v Evropi

EU sicer uradno zakonsko zaenkrat (še) ne odreja obveznega čipiranja, kot v ZDA, a ga tudi ne prepoveduje. Kar je po svoje dobro in slabo. Dobro, ker imamo recimo Evropejci še vedno svobodno voljo odločitve po čipiranju, slabo pa, ker nimamo zakonske podlage za tiste, ki bi ta čipiranja zlorabili.

A ker človeškim strahovom očitno ni videti konca, so vedno glasnejši zagovorniki ameriškega človeškega čipiranja po EU, ki za promocijo smiselnosti čipiranja uporabljajo najnižje udarce – otroke.

Natančneje – izginule otroke. Pogrešane. Zagovorniki namreč trdijo, da so čipirani otroci neprimerno bolj varni pred ugrabitvami, izginotji, saj čip v njih omogoča sledenje. Sledenje ?

Paranoični in s psihološkimi težavami starši, katerih, sodeč po snežnem stanju v Sloveniji res ne manjka, bodo, sploh ne dvomim, popadli to priložnost. Imeti svojega otroka pod polno kontrolo 24 ur dnevno. Big Brader svojemu otroku. Seveda pod standardnim izgovorom “vso varnost za otroka”.

Na roke jim gre celo lokalna zakonodaja posamične EU države, sploh recimo takšne kot Slovenija, kjer je cepljenje otrok celo zakonsko zaukazano, kar pomeni, da praktično ni ovir, da bi cepivu že dojenčka dodali čip in ga cepili. Seveda brez privolitve otroka, ki bo potem celo življenje nosil ta čip v sebi, razen če ne bo kako izvedel in si ga operativno odstranil.

Ampak važno je itak le, da bodo starši brezskrbni, kje se giblje njih otrok, ker to je starševska ljubezen do otroka, anje.

Prva uradno znana čipiranja otrok zaradi varnosti, ki omogočajo policiji kontrolo v primerih ugrabitev, so sicer začeli izvajati starši v Texasu pred petimi leti, medtem pa se je ta moda začela širiti tudi po ostalih državah ZDA.

In občasne ugrabitve otrok gredo samo še bolj na roko zagovornikom čipiranja vseh Američanov, čeprav je vedno več tistih, ki trdijo, da se bodo z zakonsko veljavnostjo čipiranj enostavno preselili iz ZDA.

Na Švedskem začeli čipirati delavce

Prvi v Evropi so, uradno, pred dobrim tednom začeli čipirati svoje delavce v Stockholmu na Švedskem in sicer v poslovnem kompleksu Epicentre, v katerem se nahajajo poslovni prostori Googla in Microsofta. Na Švedskem sicer uradno že obstaja okoli 100 ljudi “civilov”, ki so se čipirali prostovoljno za osebne ali humanitarnih projektov potrebe.

Hannes Sjoblad, vodja tega projekta sicer navaja, da je čipiranje delavcev prostovoljno, a v isti sapi dodaja, da se brez čipa ne bo dalo vstopiti v objekt, obenem pa dodaja, da si želijo uporabiti to tehnologijo še preden bi multinacionalke ali celo Vlada izrazile potrebo po čipiranjih bodisi z “davčnim” čipom, bodisi z Google ali Facebook čipi.

Tej vgrajeni čipi bodo zaposlenim omogočali vstop in gibanje po stavbi, nakupovanja sendvičev, kave ali česa v njih kantini, pričakujejo pa, da bodo tej čipi tudi zamenjali gesla računalnikov.

Google je že predstavil načrt za (naše) možgane

Google, ki pospešeno dela na čip tehnologiji, že napoveduje revolucijo človeštva s sloganom – “Sčasoma boste imeli implatant v možganih in že ko boste samo pomislili na določeno dejstvo, vam bo čip postregel z odgovori”.

Hm, pa si človeštvo res želi tega ? To bi pomenilo praktično nezmotljivega človeka ali pa brez možnosti na odgovore, katerih čip ne bi zajemal. Čemu bi potem sploh še služili možgani ? In kaj bi se zgodilo s človeško opevano nepredvidljivostjo ‘

Si predstavljaš svojo glavo s čipom 24 ur dnevno povezano z internetom, katera bi že samo z mislijo sprejemala in odgovarjala na e-maile, sms-e, telefonske klice, prižigala luč v stanovanju, ali da bi te “čip asistenca” s kozarcem limonade v mislih opozorila, da si žejen, s koščkom 3D pizze, pa da si lačen ?

Čipiranje ljudi – razlog za strah ali veselje ?

Odvisno. Za tiste, ki že sedaj ne uporabljajo možganov in se prepuščajo komfortu vodljivosti, bo čipiranje vsekakor dobrodošlo. Sploh ker bodo lahko čipirali še svoje otroke, pa bodo lahko ena hepi čip femili, razen če jih ne bodo poprej preko čipa sterilizirali.

Za ostale bo pa to zelo verjetno predstavljalo vsaj majhno težavo, a dokler čipiranje še ni zakonsko obvezno bo še šlo, čeprav pred obveznim cepljenjem v Sloveniji očitno nihče ni varen, zdravil pa Slovenci itak goltajo za polovico Amerike.

Vsekakor ima čipiranje ljudi tako svoje dobre plati, kot slabosti. Slabosti pa ima predvsem zaradi možnosti človeške izprijenosti, ki lahko sicer koristno tehnologijo za človeka zlorabi proti človeku, čemur smo bili žal že prevečkrat priče.

Novi časi, nova moda. Včasih se je pač žigosalo na kožo, poslej pod kožo. Princip je isti, vse ostalo si nianse….

Don Marko M