Zgodba, v kateri se neomejeno prepletata človeška neumnost na eni strani in človeška solidarnost na drugi. Ko sem še lansko leto prvič zasledil zgodbo o psu Medu sem, priznam, izbuljil oči….

In prebral še 2x. Saj veš, ko gledaš, vidiš in ne verjameš svojim očem. Zgodba se še vedno dogaja pri naših sosedih Hrvatih, začela pa se je kot ljudska neumnost dveh sosedov v kateri je eden obtoževal drugega, da njegov pes Medo s svojim nenehnim lajanjem 24 ur dnevno moti javni red in mir, predvsem pa je resno načelo psihično zdravje prvega.

Kazalo je, da bo ostalo zgolj pri medijski objavi tega med sosedskega spora, a hudič je vzel šalo in zadeva je končala na sodišču. In ne, tudi po 5ih mesecih ni še konec….

Zgodba se je začela odvijati v Perojih pri Puli, v hrvaški Istri, oktobra 2014. Sosed, ki ima ravno tako psa, je spravil na sodišče Antona Šimunovića, lastnika Meda, ki je po mnenju tožnika neprestano lajal.

Tako je 21. oktobra 2014 na sodišču zahteval izrek prepovedi lajanja Meda. In na splošno začudenje mu je sodnik ustregel in nastal je unikum sodbe – sodnik je izdal začasno odredbo hišnega pripora, ki še vedno velja, da Medo ne sme več lajati.

Najstrožje mu je sodnik prepovedal lajanje ponoči med 20 in 8 uro zjutraj, obenem pa tudi čez dan ni smel več kaj preveč lajati, da se sosedje ne bi spet pritožili, saj bi, če bi si Medo to dovolil, njegov lastnik prejel kazen mestnega redarstva 300 – 500 kun in to za vsako prijavo, obenem pa še kazen sodišča 20.000 kun zaradi kršitve sodbe sodišča.

Lastnik Meda je seveda vložil ugovor zoper takšno sodbo, a odgovora sodišča do danes še ni dobil, Medo pa mora izpolnjevati sodbo.

Na Hrvaškem je Medo naenkrat postal medijska osebnost najvišjega ranga, ki po popularnosti prekaša še Kolindo Grabar Kitarović, še več, Medo je preko spleta začel osvajati svet.

Od oktobra pa do danes na Hrvaškem praktično ne mine dan, da se ne bi govorilo o Medu. Eni z njim sočustvujejo, eni obsojajo lastnika težkih manipulacij in slabega ravnanja z Medom, a vsi govorijo o Medu.

Zadeva je popadla že takšno socialno noto, da so se ljudje začeli zbirati v raznih akcijah v podporo kosmatincu, vključno s FB stranjo Podrška za Medu, kjer se množijo tudi selfiji podpore Medu od njegovih kosmatinastih rojakov in ki ima že 43.696 všečkov, glasbeniki so Medu začeli pisati pesmi, skratka ludilo….

Začele so se priprave na glavno sojenje

In pred kratkim se je na sodišču v Puli začela priprava na glavno obravnavo, kamor je lastnik Meda pripeljal svoje priče, človeške kakopak, tožnikova stran pa svoje. Sodišče bo tako zaslišalo 11 prič, za nameček pa je določilo še sodne izvedence, ki bodo podali mnenje ali in v kolikšni meri decibelska jakost laježa Meda utegne motiti 3 hiše proč od njega tožečega soseda.

Mati lastnika Meda, Marija, je recimo tako prvič v svoji 75 letih stopila na sodišče v Puli, za katerega je rekla, da sploh ni vedela kje se nahaja, čeprav živi v tem mestu od rojstva.

Poleg tega, da tožnik za Meda, ki je že preživel skoraj 5 mesecev house aresta, zahteva trajno podaljšanje kazni nelajanja in hišnega zapora, pa dodatno zahteva še 10.000 kun odškodnine zaradi duševnih bolečin, katere mu je po njegovem povzročil Medo s svojim lajanjem.

Total Twin Piks, ti rečem….

Kakšna bo odločitev sodišča o nadaljni usodi Meda seveda ne upa napovedati nihče, kljub temu, da javnost v svojih številnih komentarjih preigrava vse možne scenarije, sodnica pa bo s svojo izrečeno sodbo brez dvoma postala najbolj popularna oseba hrvaške 2015, pa če Meda osvobodi in mu dovoli svobodno lajanje ali pak ne.

No, naj bo Medo za ene heroj, za druge nadloga, pa me v tej zgodbi lastnik Meda nikakor ne prepriča in to enostavno zato, ker ima Meda že od malega zavezanega na verigi na drsniku, katero sprehaja po dvorišču. Celo v hišnem priporu, torej šupi poleg bajte, ima Medo verigo okoli vratu.

In ja, nisem še slišal za psa, ki je na verigi po cele dneve, celo od malega dalje, da ne bi lajal na vse živo. Ja, sodniki sodijo napačnemu – morali bi tožitelju in lastniku, ne pa Medu….Ne daj se Medo. Vof !

Don Marko M