Strinjam se – totalna revolucija in izgon komplet parlamenta iz države bi se moral zgoditi, ko politiki sprejmejo odločitev, da morajo nezaposleni, od katerih je večina praviloma že itak v resnih življenskih težavah, plačati še letni davek državi za svojo – nezaposlenost….

Sklepam, da se ti je, četudi delo imaš, pa ga že jutri lahko nimaš več, zameglilo pred očmi že samo ob pomisli, da bi moral(a) kot nezaposlen(a) državi še plačevati letni davek za svojo nezaposlenost 300 €.

No, prepričan sem, da boš v nadaljevanju zgodbe svoje stališče najmanj omilil(a), če že ne povsem spremenil(a). Najprej te bom rahlo pomiril, da se ta davek na nezaposlenost ni uvedel v naši mali podalpski, če ti je kaj lažje.

In ne, to ni izmišljena novica, temveč realno dejansko stanje.

Zgodilo se je in se bo v bodoče dogajalo v Belorusiji, kjer je Aleksandru Lukašenku, prvemu in očitno večnemu predsedniku Belorusije počil film do te stopnje, da je enostavno uvedel davek za nezaposlenost, katerega bodo morali plačevati nezaposleni.

V ta namen je, da bi ljudi motiviral k čimprejšnji zaposlitvi, podpisal ukaz o preprečevanju socialne odvisnosti, s čimer želi motivirati nezaposlene sodržavljane v delovno aktivnost, posledično v nižanje odhodkov iz državne blagajne.

Dokument tako predpisuje, da so državljani, tuji državljani in osebe brez državljanstva s stalnim prebivališčem v Belorusiji, ki ne sodelujejo v financiranju javne porabe ali v njenem financiranju sodelujejo manj kot 183 koledarskih dni v fiskalnem letu, obvezani plačevati letno 300 € državi.

Z uvedbo tega davka je Lukašenko, v obrazložitvah smiselnosti le tega, spet oživel tudi termin “socialnega parazitizma” iz časov socializma, vse to pa z namenom kaznovati tiste, ki namerno nočejo delati.

Seveda ima tudi ta zakon svoje olajšave – plačila davka za nezaposlenost so oproščeni delovno nesposobno državljani, mlajši od 18 let, ter ženske nad 55 in moški nad 60 let, kar so sicer leta upokojitve.

In ja – že so se našli izobraženci, ki so se leta šlepali s prejemanji nadomestil na zavodih zaposlovanja in ki so začeli zbirati podpise nasprotovanja temu zakonu z utemeljitvijo, da jim mora država zagotoviti primerno službo, ne pa da jih sili v prisilno delo, kar sicer po njihovem lahko odredi zgolj sodišče.

Lukašenkova odločitev ima smisel….

Zahod sicer ne zamudi trenutka, da bi Lukašenka označil za diktatorja, a mogoče bi takšnega diktatorja rabila tudi Slovenija, pa še kje na Zahodu.

Belorusija in Slovenija sta na pot samostojnosti krenili praktično istega leta z eno razliko – oni so res začeli iz nule, celo s še vedno težavami Černobila 1986, za reševanje katerih letno porabijo skoraj 15% proračuna.

Danes je Belorusija, in to z diktatorjem na čelu vsa ta leta, daleč najbolj urejena država med vsemi tistimi “odcepljenimi” v letu 1991, samozadostna, državljani ne zapuščajo države z odhodi na delo v tujino, skratka, celo marsikatera država Zahoda lahko samo sanja o čem takšnem.

Seveda pa pri Lukašenku ni zajebancije, ko gre za korupcijo in/ali kriminal. V Belorusiji je namreč nepredstavljivo, da bi se državni funkcionarji, sedanji ali bivši, razmetavali z luksuzom.

Svetovno znan je primer, ko je Lukašeno “povozil” svoje policijske generale, ker so si zidali velike hiše. Enostavno jih je vprašal – kako imaš lahko ti tako veliko hišo, večjo od moje, imaš pa manjšo plačo kot jaz ? Vse je zamenjal in jih poslal delat v neke zabačene vukojebine, obenem pa jim zaplenil vso imovino.

Uvedel je pravilo, da mora vsak dokazati odkod mu sredstva za imovino, katero ima in kdor ni mogel in ne more dokazati, asta la vista bejbi.

Uvedel pa je tudi ekskurzije za svoje sodelavce in uslužbence JS. Ekskurzija pomeni ogled zapora od znotraj, kjer jim je pokazal še prazne celice….Kar tako, v razmislek.

V te celice je in še vedno trpa tudi skorumpirane zdravnike, ki so prejemali podkupnine po 20 in več dolarjev, za korupcijo hujše oblike pa je uvedel doživljenski zapor s težaškim fizičnim delom.

Mogoče je Lukašenko res avtoritaren in vodi državo centralizirano, a te svoje oblasti ne zlorablja v škodo naroda ali celo uničevanje le tega, ampak z zelo natančnimi prijemi vodi državo naprej v napredek. Tudi svobode govora imajo na pretek, edino kar ni dovoljeno je javno kritiziranje Lukašenka in parlamenta.

Čeprav jaz ne vem, zakaj bi ga sploh kdo kritiziral, če pa imajo liter avto goriva po 0,60 €, življenske potebščine poceni, osnovne in srednje šole dobesedno brezplačno z vso opremo vred, kakor tudi na 40 državnih fakultetah iz katerih pa so študentje po koncu študija dolžni, plačano kakopak, oddelati 3 leta v JS, kar pomeni, da jih čaka služba. Lahko pa se šolajo tudi na 20 zasebnih fakultetah in tam jim ni treba izpolniti te delovne obveznosti.

V njihovih trgovina je večina izdelkov domače, deloma ruske proizvodnje, kar 85%, medtem ko je preostalih 15% dopuščenih izdelkom Zahoda, ki so seveda dražji od domačih izdelkov. Domače gospodarstvo je pač treba zaščititi.

Človekove pravice se v Belorusiji striktno spoštujejo in izvajajo še posebej v ključni točki – pravici do polnega želodca za vsakega svojega državljana.

….ker je v Belorusiji stopnja nezaposlenosti – 0,9 %

In tisto najbolj pomembno, česar slovenski politiki nikakor niso bili in niso sposobni izpeljati – v Belorusiji že vsa ta leta znaša stopnja nezaposlenosti – 0,9 %. Ja, prav si prebral(a) – 0,9%.

V državi, kjer je skoraj 60% državljanov (od 10 milijonov) ateistov, med zaposlenimi pa jih 51% dela v storitveni dejavnosti, 27 % v industriji in 14% v poljedelstvu, se Lukašenko s svojimi sodelavci že dolga leta muči z – pomanjkanjem delovne sile.

Belorusija tudi z uvozom delovne sile ne uspe najti dovolj kapacitet za zapolnitev vseh delovnih mest in leta 2012 je bila s pomanjkanjem delavcev že takšna kriza, da so v nekaterih sektorjih uvedli opcijo, po kateri mora delavec v primeru potrebe ostati na delovnem mestu tudi dlje od osmih ur, čeprav je za to plačan.

In tako je Lukašenko prišel do tega ukrepa plačevanja 300 € davka letno za nezaposlenost, da bi zapolnil še tega 0,9 % in razbremenil že zaposlene.

Seveda bodo zdaj tej pretežno intelektualci na zavodih zaposlovanja imeli tudi drugo možnost, poleg zbiranj podpisov proti, če ne bodo hoteli delati – torej, ali bodo plačevali ta davek, ali pa se bodo enostavno izpisali iz zavoda, pa jim ne bo treba plačevati nič. Delo, s povprečno plačo 800 €, imajo v vsakem primeru zagotovljeno.

V Belorusiji je pač že od 1991 tako, kot je bilo v bivši Jugoslaviji – dela nima zgolj tisti, ki ga noče imeti. Dobesedno. Po domače povedano – samo popolne lenobe nimajo dela in plačevanje teh 300 € letnega davka za nezaposlenost je v bistvu še mila kazen, če sploh je kazen.

In ja, seveda tudi v Belorusiji obstajajo tu pa tam plačanci modeli, ki si želijo demokracije Zahoda, kot so si želeli recimo v Ukrajini, v Sloveniji pa že itak dobro vemo, kaj nam je Zahod prinesel, Lukašenko pa tudi ve, kaj bi prinesel.

Aja, pa raje ne govoriti o tem Lukašenkovem davku za nezaposlenost našim parlamentarcem, ki so ustvarili že preko 20% brezposelnost, zagovarjajo da si mora delavec sam plačati delovno mesto če hoče delati, podpirajo in nagrajujejo korupcijo, in se večino časa, ko ne delajo škode državi in državljanom, kregarijo s oslovsko senco….

Don Marko M